Festivali, zabava in brezstična priročnost

Posted on 10/10/2013

0


Ko si na glasbenih festivalih, koncertih, športnih dogodkih ali drugih oblikah množične zabave, so hrana, pijača ter zabava nujni dejavniki uspeha.

A kaj, ko nam je ob tovrstnih odločitvah večkrat žal, ko se v veliki množici zavemo, da nismo edini, ki smo se odločili skočiti po hiter prigrizek ali pijačo. Glavni razlog za takšne situacije je zagotovo periodika intenzivnosti dogajanja, ki narekuje, da se večina ljudi odloči za odmor takrat, ko se dogajanje na dogodku malce umiri – odmor, polčas tekme, zamenjava nastopajočih ipd.

Takšni trenutki v gneči vedno jemljejo pozitivno energijo in voljo, zato je bistveno, da se tovrstne prodajne procese čim bolj optimizira. Ne samo zaradi našega potrpljenja ter zadovoljstva, temveč na koncu tudi zaradi dobičkonosnosti – manj časa ko potrebuješ, da postrežeš stranko, večji obseg posla lahko dosežeš. Edina druga spremenljivka je čas, za katerega pa vsi vemo, da je vedno omejen, zato je optimizacija za organizatorja, ne glede na vrsto dogodka, nujna stvar.

Zagotovo se da veliko postoriti na področju plačevanja, da to postane za kupce hitrejše, enostavnejše in spodbudno. Na koncu se vsi zavedamo, da je plačevanje nekaj, kar ne zbuja nekih pozitivnih notranjih občutkov in dodatne motivacije, zato je še toliko bolj pomembno, da je za obiskovalce dogodkov »neopazno«.

Ravno zaradi teh spoznanj se v svetu plačevanja vse vrti okoli brezstične (angl. contactless) tehnologije, ki s pomočjo standarda NFC nadgradi plačilno kartico, da jo lahko lastnik poleg klasične uporabe (čip in PIN) uporablja tudi tako, da se ob plačilu zgolj dotakne terminala. Če vemo, da zneske pod določenim mehkim limitom (v Sloveniji 15 EUR) kupec dodatno ne potrjuje s kodo PIN, dobimo precej izboljšano uporabniško izkušnjo in hitrost plačil, ki postane z vidika učinkovitosti neprimerljiva z gotovino.

Tovrstno plačevanje lahko že danes lastnik brezstične (MasterCard PayPass) plačilne kartice okusi pri več trgovcih po Sloveniji, kot so Hofer, Tuš, Spar in drugi. Glavna ovira do večje uporabe je zgolj še ta, da slovenske banke zaenkrat teh nadgrajenih z brezstično tehnologijo kartic še ne izdajajo.
V kolikor tovrstne uporabe plačilnih kartic še niste izkusili, naj zgolj podam primerjavo, da bo uporaba pri manjših zneskih identična uporabi ljubljanske mestne kartice Urbana, pri večjih nakupih pa bo po tapkanju potrebno v terminal vpisati še kodo PIN.

Bodo pa festivali in ostali dogodki idealna priložnost, da pozitivne učinke tovrstnega načina plačila izkusijo vsi obiskovalci in podjetja, ki na dogodku sodelujejo. Tovrstne priložnosti so idealne za strateško investiranje, s katerim se bo povečevalo zavedanje v potencial tehnologije, hkrati pa bodo sodelujoča podjetja prek inovacijske vrednosti gradila svojo blagovno znamko.
Da pa se generalno poveča uporaba kartic, pa je več kot priporočeno, da se za tovrstne priložnosti izda kartica, ki je odprtega tipa (primer MasterCard ali Maestro), lahko različnih plačilnih načinov (debetna, predplačniška ali kreditna) ali različnih oblik (v obliki zapestnice, nalepke ali na mobitelu), ki bo omogočala lastniku priročno uporabo ne zgolj na dogodku, temveč tudi po njem, v vsakdanjem življenju. Ker pa se kartica obnaša tudi kot identifikacijski žeton, se lahko nanjo veže marsikatero ugodnost ali značilnost, ki je lahko vezana na dogodek ali serijo dogodkov (naročnine, lojalnost), da ne bo njena uporaba vezana zgolj na golo plačevanje, kar prinaša še dodatne vzpodbude za organizatorja in sodelujoče pri dogodku.

V nam bližnjih državah (Nemčija, Italija, Madžarska, Hrvaška) so se tovrstni »contactless« dogodki (glasbeni festivali, športne prireditve) že organizirali in povratne informacije so izredno spodbudne, saj so obiskovalci tovrstne plačilne načine vzeli za svoje.
V vseh primerih pa je za uspešno izvedbo prišlo do partnerstva med številnimi deležniki (organizator dogodka, izdajatelj in pridobitelj plačilnih kartic – banke, oglaševalci in PR-agencije, ponudnik elektronskih komunikacij in infrastrukture idr.), ki so stopili skupaj s skupnim ciljem izpeljave dobičkonosnega, učinkovitega in obiskovalcem prijaznega dogodka.
V veliki večini jim je to uspelo, kar potrjuje tudi konstantna letna rast števila obiskovalcev tovrstnih festivalov po Evropi (Sziget, Terraneo, BalatonSound festival in drugi).

Zdaj si lahko zgolj še postavimo vprašanje, kdaj bomo tudi v Sloveniji priča kakšnemu  brezstičnemu festivalu.

Posted in: InfoSRC 74