E-Recept: zeleno, belo in elektronsko

Posted on 10/10/2013

0


eZdravjeLetošnje leto je  SRC Infonet (tudi) v znamenju e-Recepta. Gre za projekt Ministrstva za zdravje (s pomočjo sredstev Evropske unije), ki – tako na strani zdravnikov v primarnem zdravstvu kot v lekarnah – nadgrajuje dosedanje predpisovanje in izdajo receptov z elektronsko podporo. Vključuje tudi integracijo zalednih informacijskih sistemov z osrednjo evidenco elektronskih receptov (EER) in elektronskim arhivom. Projekt predvideva vključitev vseh zdravnikov in lekarn, ki so del procesa predpisovanja in izdaje zdravil. Nadgrajen bo s portalom, na katerem bomo vsi državljani lahko videli zdravila, ki so nam jih zdravniki predpisali na recept.

 

Specifičnost ciljev, ki jih zasleduje projekt

Projekt e-Recept poskuša v največji možni meri uporabiti vse trenutno delujoče rešitve na področju primarnega zdravstva (v lekarnah, zdravstvenih domovih in ostalih izvajalcih na primarnem nivoju). Zaželeno je namreč, da bi bile spremembe za same zdravstvene delavce in sodelavce, ki so tako ali drugače udeleženi v procesu predpisovanja in izdaje zdravila, čim manjše. Druga značilnost projekta je, da zasleduje predvsem želene funkcionalnosti rešitve in ne strogo načina, kako te rešitve doseči. Tretja, morda celo najbolj pomembna zahteva naročnika pa je, da mora končna rešitev v celoti gledano delovati kot enovit sistem z jasnimi mejami in odgovornostmi za ustrezno delovanje.

Takšne cilje bi v SRC Infonetu, posebej znotraj predvidenih terminskih planov, težko uresničili sami. Zato smo se odločili, da v projekt vstopimo kot vodilni partner v konzorciju z nekaterimi drugimi pomembnejšimi ponudniki informacijskih rešitev za izvajalce zdravstvene dejavnosti na primarnem nivoju (v nadaljevanju ambulante) oziroma za lekarne.

Ena od zanimivosti projekta je v tem, da je naročnik definiral funkcionalnosti, ki jih želi imeti, kako jih implementirati, pa prepušča izvajalcu, ki naj bi pripravil predlog rešitve in ga uskladil z njim. Za razliko od večine projektov, kjer se naroča rešitve na ključ, je v tem projektu definirana aktivna vloga naročnika v obliki nadzorne in povezovalne funkcije. Nadzorne tako v smislu sodelovanja pri odločitvah članov konzorcija o izvedbi posamezne funkcionalnosti kot tudi nadzora vodenja projekta med celotno izvedbo le-tega. Povezovalna funkcija pa je mišljena predvsem s tem, da se vsebinske nejasnosti razčisti tudi z ostalimi institucijami v državi  (ZZZS, IVZ, JAZMP), ki so posredno ali neposredno povezane s predpisovanjem in izdajo zdravil v RS.

Ključno za uspeh projekta je, kako bodo uporabniki sprejeli rešitev – ali bodo v njej dejansko videli vse prednosti, ki jih projekt prinaša, ali pa zgolj dodatno delo. Projektna ekipa si zato skupaj z naročnikom prizadeva, da čim bolj prisluhne končnim uporabnikom ter njihovim združenjem (lekarniška in zdravniška zbornica) in jih skuša ozaveščati o poteku projekta že v fazi izgradnje rešitve. Projekt je namreč zastavljen fazno in dopušča možnost, da se spremembe dogajajo znotraj posameznih faz glede na ugotovitve predhodne faze.

 

Obseg projekta

Glede na velikost projekta in število članov konzorcija smo se odločili, da projekt vodimo s pomočjo metodologije vodenja projektov, ki jo uporabljamo v skupini SRC – slednja je namreč povzeta po svetovno priznanem standardu PMBOK. Za namen izmenjave dokumentacije imamo vzpostavljen spletni portal, do katerega ima dostop tudi naročnik. Na ta način smo še dvignili zaupanje med nami in naročnikom, hkrati pa mu s tem omogočili omenjeno nadzorno funkcijo, ki je jasno definirana tudi v pogodbi.

Projektni plan, kot rečeno, predvideva več faz, in sicer štiri. Prva faza zajema izgradnjo osnovnih funkcionalnosti, kot so:

–          izgradnja centralnega dela rešitve e-Recept (EER – evidenca elektronskih receptov in WS – spletni servisi);

–          izgradnja integracijske komponente (v nadaljevanju IK);

–          zagotovitev osnovnih funkcionalnosti v ambulanti (predpis zdravila) in lekarni (izdaja zdravila).

V nadaljnjih fazah je predvidena pilotna uvedba pri izvajalcih zdravstvenih dejavnosti (manjše število ambulant in lekarn v izbrani regiji, ki uporabljajo programske rešitve posameznih članov konzorcija). Vzporedno se izvajajo še dograditve ostalih funkcionalnosti, ki morajo biti končane pred množično uvedbo rešitve po vseh lokacijah. Pilotna regija z izbranimi izvajalci zdravstvene dejavnosti in lekarnami nam služi kot vir informacij za morebitne dopolnitve oziroma funkcionalnosti, ki jih bomo ustrezno ovrednotili ter z odobritvijo naročnika tudi implementirali.

Projekt je z vsebinskega vidika zelo zahteven, saj je stanje evidenc in šifrantov, ki so nujno potrebni za zagotovitev vseh predvidenih funkcionalnosti po razpisnih zahtevah, še vedno neurejeno (npr. evidenca magistralnih in generičnih zdravil). Skupaj z naročnikom smo zato v stalnem kontaktu z vsemi institucijami v državi, ki so zadolžene za upravljanje in posodabljanje teh evidenc (IVZ, ZZZS, JAZMP), ter si prizadevamo, da bodo omenjene institucije te evidence v časovnih okvirih projekta ustrezno poenotile in nam omogočile njihov dostop v e-obliki.

Cilj projekta in hkrati obveza članov konzorcija glede na podpisano pogodbo je, da se do konca leta 2013 uvede vse izvajalce na primarni ravni in lekarne, ki jih člani konzorcija pokrivajo s svojimi programskimi rešitvami.

Arhitektura rešitve e-Recept

Centralni del rešitve e-Recept je zasnovan na moderni večnivojski servisno orientirani arhitekturi. Rešitev e-Recept v grobem obsega naslednje komponente:

–          lokalne informacijske sisteme izvajalcev in lekarn;

–          integracijsko komponento za integracijo s centralnim delom rešitve;

–          povezavo z  bazo interakcij med zdravili ter njihovo interpretacijo;

–          centralni oz. strežniški del rešitve e-Recept;

–          administratorski portal;

–          portal za uporabnike/paciente oziroma državljane.

Konceptualni model

Konceptualni model

Poenotenje komunikacije med zalednimi sistemi in centralnim delom rešitve e-Recept

Problema poenotenja komunikacije med različnimi klienti ponudnikov programskih rešitev v zdravstvenih domovih in lekarnah smo se lotili tako, da smo najprej izdelali podrobno tehnično specifikacijo vseh funkcionalnosti sistema, ki se nanašajo na izmenjavo podatkov med zaledno aplikacijo in centralnim delom rešitve e-Recept. Na podlagi te specifikacije je bila razvita t. i. integracijska komponenta (v nadaljevanju IK), ki nam omogoča komunikacijo zaledne aplikacije s spletnimi servisi, ki se nahajajo na centralnem delu rešitve. Servisi so definirani po mednarodno uveljavljenih standardih za izmenjavo medicinskih podatkov (IHE, HL7). IK zagotavlja naslednje funkcionalnosti:

–          varno komunikacijo z ostalimi deli sistema z uporabo digitalnih certifikatov na PK;

–          preprost API za sinhrono komunikacijo s centralnim delom sistema e-Recept, ki med IK in EER poteka preko XML-sporočil v formatu HL7;

–          preprost API za komunikacijo s storitvami baze za interakcijo med zdravili;

–          elektronsko podpisovanje receptov pri izvajalcih zdravstvenih storitev oziroma izdaj zdravil v lekarnah z uporabo komponente za digitalno podpisovanje.

Shema eRecept

Shema eRecept

Prednost tako zasnovane rešitve je za člane konzorcija predvsem v tem, da vsi na enak način komunicirajo s centralno bazo EER (evidenca elektronskih receptov), pri čemer se vsebinske dopolnitve tekom projekta  razvijajo na enem mestu. Dodana vrednost za naročnika pa je ta, da je z IK odprta možnost enostavne priključitve morebitnih ponudnikov programskih rešitev, ki niso pristopili k razpisu v sklopu konzorcija in se bodo v to zgodbo morda vključili kasneje.

Predvidene spremembe in pričakovane pridobitve

Elektronski recept se kaže kot eden najbolj aktualnih izzivov s področja zdravstvene informatike v Sloveniji. Uspešna uvedba bo prinesla dodano vrednost prav vsem sodelujočim v procesih reguliranja, predpisovanja, izdaje, uporabe, financiranja in spremljanja porabe zdravil. Med ključnimi pridobitvami so:

  • za bolnike: varnejše in kakovostnejše predpisovanje in izdaja zdravil, poenostavljeni postopki, zmanjšanje nezaželenih učinkov jemanja zdravil;
  • za zdravnike: informacijska podpora v pomoč pri predpisovanju zdravil, manj administrativnih opravil;
  • za farmacevte: manj administrativnega dela, ker so podatki recepta že v sistemu, informacijska podpora v pomoč pri izdaji zdravil, odprava papirnih arhivov;
  • za zdravstveno zavarovanje: boljši nadzor nad predpisovanjem in obračunom zdravil v breme zdravstvenega zavarovanja, manjša možnost zlorab in poneverjenih receptov;
  • za Ministrstvo za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja RS, Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke ter nosilce raziskovalne dejavnosti: dodatni podatki za nacionalno spremljanje, statistiko, regulatorne postopke, analize in raziskave s področij porabe zdravil.

Lado Modic, Nataša Planinc, Simon Torkar