Sodobna banka potrebuje moderen IT

Posted on 08/07/2013

0


Zadnja leta so bila za sektor finančnih storitev zelo težavna. Kriza leta 2008 je vplivala na vsak kotiček v industriji in pri tem pustila banke v resnih dvomih glede sposobnosti zagotavljanja kakovostnih operacij dan za dnem, še posebej zaradi povečanega konkurenčnega okolja, v katerem so alternativni ponudniki začeli zelo uspešno privabljati stranke k sebi.

Zasičenost trga je povzročila v bankah padec zvestobe strank, ki ga je dodatno zaostrila še vse večja prisotnost novih igralcev na trgu, katerih sodobni informacijski sistemi omogočajo razvoj veliko bolj inovativnih rešitev za nove finančne storitve z veliko dodano vrednostjo. S tem se je dejansko porušil »status quo« bančnega poslovanja, ki je vladal zadnja leta in postavil banke pred dejstvo, da morajo zmanjšati stroške, povečati učinkovitost znotraj organizacije in biti pripravljene na konkurenčni boj na trgu. To so glavni razlogi, zaradi katerih so banke začele iskati možnosti modernizacije svojih informacijskih sistemov. Največji problem običajno precej zastarelih informacijskih sistemov so visoki stroški nadgradenj in vzdrževanja ter nezmožnost prilagajanja inovacijam, ki bi banko naredile konkurenčno.

Biti konkurenčen pomeni za banko v širšem smislu dve stvari: biti prilagodljiv in biti sposoben hitrega odziva na spremembe na trgu. To pa lahko banka danes doseže samo z modernizacijo svojih običajno kar precej zastarelih sistemov. Modernizacija mora ustvariti novo vrednost iz obstoječih sistemov in ponuditi prilagodljivost ter enostavno povezljivost med širokim spektrom tehnologij, ki jih najdemo v vsaki banki.

S tehničnega vidika je običajno največja težava v bankah integracija obstoječih informacijskih sistemov pri razvoju novih rešitev zaradi novih poslovnih potreb. Rešitev se skriva v vpeljavi storitveno orientirane arhitekture (SOA), široko sprejete v vseh industrijah v zadnjih letih in hkrati ene od redkih standardov, s katerim se strinjajo praktično vsi. S tehničnega vidika SOA predstavlja najboljšo danes znano tehnologijo za interno in eksterno povezovanje ter razvoj in ponovno uporabo vsega razvitega v organizaciji in širše.

Vendar je še bolj, kot s tehničnega vidika, SOA pomembna s poslovnega vidika. Ena od bolj vznemirljivih možnosti, ki jih prinaša, je zagotovo možnost postavitve neke vrste »AppStora« bančnih funkcionalnosti, ki jih lahko poslovni uporabniki poljubno izberejo, povežejo in iz njih zgradijo nov produkt. Ni dvoma tudi, da bo ta fleksibilna arhitektura spodbudila inovativnost in pospešila odzivanje banke na pričakovanja in zahteve svojih strank.

Velikokrat celo najpomembnejši poslovni razlog za vpeljavo SOA v banko pa je izboljšanje učinkovitosti poslovanja, ki ga SOA omogoča skozi direktno podporo poslovnih procesov, večjo prilagodljivost in hitrejšo odzivnost na spremembe in dopolnitve. Hkrati SOA omogoča spremembo fokusa informatike iz tehnološkega v storitvenega. Udejanjanje informatike kot storitve z uporabo odprtih storitvenih arhitektur in organsko povezavo poslovanja organizacije in IT-ja bo naredilo informatiko bolj predvidljivo in omogočilo vzpostavitev storitveno usmerjenega IT-ja. Slednji pa bo organizacijam omogočal razvoj novih storitev in proizvodov v smislu storitveno usmerjene ekonomije.

Nujnost po modernizaciji bank ni bila še nikoli tako velika kot danes. Vendar pa ni enostavno preoblikovati ali menjati ključnih bančnih aplikacij, če upoštevamo, da obstaja ogromna prepletenost med sistemi in da banka mora delovati v vsakem trenutku – tako kot ni enostavno izvesti operacije srca tekaču med maratonom. In vendar, čeprav se sliši nemogoče vzdrževati in upravljati obstoječi sistem ter ga hkrati zamenjevati, je to možno. Tisti, ki to lahko potrdijo, zelo dobro poznajo besedo SOA.

Marko Šmid

Posted in: InfoSRC 73, Kolumna