Slovenska IT industrija ena boljših v JV Evropi

Posted on 08/07/2013

0


IMG_8401Jurij Bertok, generalni direktor Direktorata za informatiko in e-storitve

Jurij Bertok je generalni direktor Direktorata za informatiko in e-storitve. Pred tem je deloval na Ministrstvu za obrambo in bil v svojem 21 letnem delovnem stažu vodja več uspešnih projektov, med drugim projekta Izgradnja računalniške infrastrukture v ministrstvu za obrambo, projekta WebAge (vpeljava trotirne tehnologije v MO), projekta INTRANET MO (računalniški sistem za podporo vodenja MO). Uspešno je  zaključil projekt PKI – uvajanje infrastrukture javnih ključev v MO. Bil je tudi vodja projekta izgradnje komunikacijsko informacijske infrastrukture za potrebe vključevanja R Slovenije v zvezo NATO, uspešno so uvedli informacijski projekt upravljanja z dokumentarnim gradivom v Ministrstvu za obrambo in kot prvi v državni upravi prešli na brezpapirno poslovanje.

1. Gospod Bertok, ste generalni direktor direktorata za informatiko in e-storitve. Najbolje vas poznamo s projekta IRDG na MORS, vendar zagotovo obstajajo tudi drugi projekti in večje aktivnosti, kjer ste bili aktivno soudeleženi. Nam lahko o tem poveste kaj več?

Vodenje Službe za informatiko in komunikacije v MORS sem prevzel leta 2000. Poleg projekta IRDG sem na tem ministrstvu vodil več drugih uspešnih projektov, med drugim projekt Izgradnje računalniške infrastrukture,  WebAge (vpeljava trotirne tehnologije), INTRANET MORS (računalniški  sistem za podporo vodenja ministrstva).  Uspešno sem zaključil tudi projekt  PKI – uvajanje infrastrukture javnih ključev. Poleg tega sem bil vodja projekta izgradnje komunikacijsko informacijske infrastrukture za potrebe vključevanja R Slovenije v zvezo NATO.

2. Kaj je botrovalo spremembi vašega delovnega mesta ?

V začetku leta 2013 sem prišel na povabilo takratnega ministra za pravosodje in javno upravo, dr. Senka Pličaniča. Za spremembo sem se odločil predvsem za to, ker sva z minstrom začrtala cilje, v katere tudi sam verjamem. Poleg tega mi novo delovno mesto seveda predstavlja tudi velik strokovni izziv.

3. Kako doživljate spremembo MORS -> MNZ? Je delo podobno / različno ?

Pri vodenju organizacijskih enot, ki sta pristojni za informatiko, seveda obstajajo podobnosti, ne glede na organizacijsko vpetost. So pa tudi bistvene razlike: Direktorat za informatiko in e-storitve je odgovoren za centralni informacijsko komunikacijski sistem, za razvoj in strategijo e-uprave, za zagotavljanje najpomembnejših horizontalnih storitev na področju informatike v državni upravi, kar pomeni, da je odgovornost neprimerno večja. Ne glede na to sem spremembo delovnega okolja sem doživel kot izredno pozitivno. Spoznal sem veliko odličnih sodelavcev, v njihovi družbi se dobro počutim in z veseljem opravljam svoje delo.

4. V javni upravi je trenutno beseda varčevanje najbrž ena od najpogosteje uporabljenih besed. Ali je po vašem mnenju na področju IKT bolj smiselno “porezati” vse investicije, ali je morda dolgoročno prihranek večji, če so investicije usmerjene v take rešitve, ki poenostavljajo in avtomatizirajo procese?

Po mojem mnenju nikakor ni smiselno zniževati sredstev za investicije. Nujno bi bilo nadaljevati zlasti tiste, ki bodo v prihodnjih letih zagotovile prihranke in dvig učinkovitosti. Pri tem mislim zlasti na investicije v računalniško infrastrukturo, ki bi nam omogočile nov model računalništva v oblaku in posledično velike prihranke, ter  investicije v informacijske rešitve, s katerimi bi optimizirali posamezne poslovne procese. Težava je v tem, da se prihranki navadno dosežejo v daljšem časovnem obdobju (dve do tri leta) in je odločevalce nekoliko težje prepričati v smotrnost takih investicij.

IMG_8402

5. Večjih razpisov v SLO za IT področje ni že nekaj let (razen DURS). Menite da je varčevanje oziroma ne-investiranje v IT smotrno ?

Informatika mora postati mehanizem za doseganje prihrankov na finančnem, procesnem in kadrovskem področju, žal pa jo vse prepogosto vidimo kot strošek.

Smo pa žal v trenutno v situaciji, ko denarja ni. Varčuje se povsod in IT področje ni izjema. Je pa res, da ima ta pristop zgolj kratkoročen učinek, srednjeročno pa prinaša večje stroške za vzdrževanje in upravljanje IT, pa tudi neučinkovitost poslovnih procesov.

6. Kako ocenjujete stanje informatike v državni upravi in kje vidite najbolj pereča področja v IT, ki so potrebna sprememb / posodobitev ?

Informatika v državni upravi se obvladuje in upravlja slabo, viri (aplikacije, podatki, tehnologija) so razpršeni, podvojeni in nekonsistentni. Prav tako se podvaja razvoj aplikativnih rešitev. Rešitve na ministrstvih so med seboj nepovezane, sredstva, ki jih država namenja informatiki, pa se porabljajo disperzirano in neracionalno, brez enotne arhitekture, strategije in ciljev. Zato pripravljamo strategijo državne informatike, s katero želimo obstoječe stanje izboljšati.

7. So rešitve v zasebnih in javnih oblakih za javno upravo kontroverzne, zgolj modni trend, ali nujnost?

Računalništvo v oblaku je obetajoč model računalništva, ki ponuja dolgoročno stalnost informacijskega sistema. Podatkovni, aplikacijski in posledično organizacijski otoki ali silosi, ki so značilne paradigme sedanjega informacijskega sistema državne informatike, so posledica nesistematičnega in neustreznega individualističnega pristopa k uvajanju informacijskih rešitev. Po drugi strani pa lahko metodološki prehod na oblačno arhitekturo s sledenjem ključnega koncepta »Everything-as-a-Service« (XaaS), zagotovi boljšo poravnavo med poslovno-organizacijskimi in tehnološkimi vidiki, učinkovitejšo interoperabilnost in integracijo, lažjo zmožnost elektronske podpore subjektov v javni upravi in izven, enostavnejšo avtomatizacijo poslovnih procesov in delovnih tokov, učinkovitejše zagotavljanje razvoja novih in vzdrževanja obstoječih e-storitev, poenostavitev in znižanje stroškov vzdrževanja aplikacij in infrastrukture ter večjo fleksibilnost uporabnikov IKT tehnologij in informacijskega sistema znotraj javne uprave in izven. Z vpeljavo interoperabilnostne hrbtenice in sistema poslovne analitike ter s konsistentnim upravljanjem infrastrukture in njihove varnosti, ki bo omogočala tudi uporabo lastnih naprav, pa lahko pomembno znižamo stroške vzdrževanja informacijskega sistema in prihranke usmerimo v razvoj novih e-storitev ter v obsežnejše inovacije, ki bodo Slovenijo znova uvrščale med vodilne ponudnice e-storitev v javni upravi.

8. Katere so tiste ključne spremembe na področju informatike, ki bodo po vašem mnenju v naslednjih 5 letih zagotovo spremenile delovanje slovenske javne uprave?

Prepričan sem, da je potrebno združiti finančne in kadrovske vire, ki so namenjeni državni informatiki v enovito organizacijsko strukturo na državni ravni. Na ta način bi dosegli potreben fokus za izpolnjevanje strateških usmeritev Vlade RS, odpravili prej navedene pomanjkljivosti in si zagotovili dovolj finančnih in drugih virov za poenotenje in konsolidacijo centralnega informacijsko komunikacijskega sistema v državni upravi. Vzpostaviti moramo enotno arhitekturo informacijskega sistema državne uprave, s katero bi morale biti skladne vse nove investicije na tem področju. Razvoj novih aplikacij bi potekal po principu storitvene usmerjenosti, kar pomeni, da bi naročali storitve in ne aplikacij ter drugih gradnikov informacijskega sistema. Upravljanje in obvladovanje teh storitev in zmogljivosti bi moralo biti v domeni države. Vzpostaviti  moramo model računalništva v oblaku, ki bo v lastništvu, obvladovanju in upravljanju države. Enotna arhitektura, virtualizacija in konsolidacija informacijske infrastrukture je temelj uporabe računalništva v oblaku. Opustiti moramo uporabo tako imenovanih centralnih strežnikov, ker so neprimerni za predviden model računalništva in odločno predragi za zmogljivost, ki jo nudijo.

9. Kakšno je vaše mnenje o slovenskem znanju na področju IKT in o rešitvah z etiketo “Made in Slovenia”?

O slovenskem znanju na področju IKT imam zelo dobro mnenje. Prepričan sem, da je slovenska IT industrija ena boljših ali celo najboljša v JV Evropi. Dokaz za to so mednarodne nagrade, ki smo jih prejeli v zadnjih letih za reštive na področju e-uprave.

10. – Večjih SLO IT podjetij praktično ni več (razen SRCa), saj so se vsa prodala. Kaj menite, da je recept za preživetje in ohranitev domačega IT trga oziroma ali ta sploh obstaja?

Domači IT trg je za takšen obseg slovenske IT industrije očitno premajhen in premalo stabilen. Rešitev vidim v medsebojnem povezovanju podjetij, predvsem pa v nudenju IT storitev na širšem trgu, posebej v EU.

11. Kakšni so vaši načrti in prioritete za naslednjih nekaj let?

Prioriteta v tem obdobju mi je seveda vso energijo usmeriti v učinkovito vodenje Direktorata za informatiko in e-storitve ter realizacijo strategije in ciljev, ki smo si jih postavili.

Direktorat za informatiko in e-storitve zagotavlja delovanje centralnega informacijsko komunikacijskega sistema v najširšem smislu. To vključuje predvsem upravljanje, nadzor in koordinacijo informacijske infrastrukture ter državnega komunikacijskega omrežja, upravljanje in vzdrževanje poslovne informacijske arhitekture, s sodobnimi  koncepti modeliranja poslovnih procesov in upoštevanje konceptov računalništva v oblaku. Ena pomembnejših nalog je tudi zagotavljanje elektronskega poslovanja organov ter uvajanje izboljšav, poleg tega izvajamo podporo upravnim ter drugim postopkom, ki jih v okviru svojih delovnih področij izvajajo organi. Direktorat skrbi za razvoj, nemoteno delovanje in vzdrževanje sistemov državnih organov na informacijsko komunikacijski infrastrukturi ministrstva, zagotavljanje povezljivosti registrov in integracijo podatkovnih virov s pospešeno informacijsko podporo upravljanja procesov. Poleg tega izvajamo naloge vladnega overitelja digitalnih potrdil SI*CA za občane, poslovne subjekte in državno upravo kot tudi za potrebe slovenskih biometričnih potnih listin ter naloge izdajatelja varnih časovnih žigov za SI-TSA za državne organe in poslovne subjekte.

Na strateški ravni spremljamo razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) in pripravljamo standarde in smernice na posameznih področjih informatizacije, skrbimo za normativni okvir in se vključujemo v mednarodne aktivnosti na področju IT.
Na Direktoratu za informatiko in e-storitve združujemo sodelavce z različnimi znanji in bogatimi izkušnjam, zato lahko zagotavljamo kakovosten servis in uresničujemo zastavljene cilje. Skupni so nam želja po ustvarjalnosti, znanju in raziskovanju ter iskanje vedno novih priložnosti.

Alenka Štefanič Splichal

Advertisements
Posted in: InfoSRC 73, Intervju