Medeja Lončar, Siemens Slovenija: Že zdaj dokazujemo, da kljub svoji majhnosti zmoremo veliko

Posted on 17/12/2012

0


medeja loncarMedeja Lončar je direktorica družbe Siemens d.o.o. Funkcijo je prevzela leta 2007, še prej pa je vodila področje komunikacij ter korporacijskega razvoja. V svoji 25-letni karieri je bila sicer članica vodstvenih ekip uspešnih slovenskih in mednarodnih družb v panogah maloprodaje (Alpos, Kovinotehna), mobilnih komunikacij (direktorica marketinga v Simobilu), javne uprave (vodja gospodarskega odseka v Občini Celje) in infrastrukture (izvršna direktorica za področje maloprodaje, trženja in investicij v Energetiki Ljubljana).

V korporaciji Siemens Medeja Lončar vodi strateško koordinacijo razvoja poslovanja v regiji Adriatic in je ambasadorka raznolikosti (diversity ambassador). Je tudi predsednica nadzornega odbora Nemško-slovenske gospodarske zbornice in članica upravnega odbora fundacije UNICEF Slovenija.
1. Gospa Lončar, v Sloveniji je veliko visoko-tehnoloških podjetij, v čem se podjetje Siemens Slovenija razlikuje od drugih?

Siemens Slovenija je del korporacije Siemens, ki deluje globalno na področju elektronike in elektroinženiringa že več kot 160 let. Prav ta tradicija sodelovanja s slovenskim gospodarstvom (Sporazum o uporabi patenta “s plinom kurjene pudlovke” -Siemens-Martinove peči v Zoisovih fužinah na Radovni je Siemens s Kranjsko industrijsko družbo podpisal že leta 1869) je tisto, kar nas razlikuje od večine visoko tehnoloških podjetij, ki so nastala veliko kasneje. Drugi vidik je gotovo širina našega portfelja, delujemo na področju industrije, energetike, medicine, smo pa tudi dobavitelj infrastrukturnih rešitev na področju prometa in rešitev za pametne zgradbe. Siemens je poleg tega tudi največji dobavitelj okolju prijaznih rešitev na svetu, ki jih seveda ponujamo tudi na slovenskem trgu. Čeprav je Siemens Slovenija del velike mednarodne korporacije, pa smo dejansko slovensko podjetje. Naši zaposleni pri izvajanju in zaključevanju projektov v Sloveniji sodelujejo z lokalnimi izvajalci, govorimo jezik naših kupcev in se trudimo kar se da natančno poznati tudi specifike njihovih panog. Nenazadnje v okviru naših družbeno-odgovornih aktivnosti podpiramo tudi neposlovne sfere slovenskega okolja. Od naše največje neposredne tuje konkurence, kot je npr. francoski Alstom ali ameriški GE, se torej razlikujemo tudi po tem, da se v Sloveniji pojavljamo s celotno in celovito organizacijo, in ne zgolj takrat, ko se pokažejo zanimive prodajne priložnosti.

2. Kako je voditi podjetje, ki je del velike korporacije?

Od slovenskih podjetij smo verjetno zelo različni po tem, da poslovanje vodimo v okviru izrazito kompleksnega, procesno naravnanega sistema, ki od nas, ne glede na siceršnjo majhnost trga in regionalne družbe, zahteva spoštovanje povsem enakih standardov, kot jim sledijo Siemensove družbe na mnogo večjih trgih. Poleg tega je Siemens v zadnjem obdobju postal izrazito vertikalizirano podjetje, vsak od štirih sektorjev sledi svojim specifičnim ciljem in temu prilagaja tudi organizacijo. Ko temu dodamo še »cluster«, Siemens Slovenija organizacijsko namreč spada v »cluster« CEE s sedežem na Dunaju, in nemško doslednost, se direktor lokalne Siemensove firme znajde pred zanimivimi izzivi. Matrična organizacija in izrazita širina prodajnega portfelja zahteva od vodje veliko fleksibilnosti, pa seveda zelo dobre sodelavce, ki so specialisti na svojih področjih. Na srečo imam zelo dober team, tako v prodaji, kot v centralnih funkcijah. Smo eno najbolj učinkovito organiziranih Siemensovih lokalnih podjetij, na kar smo ponosni. Majhnost je lahko tudi prednost, saj omogoča lažjo komunikacijo in sodelovanje različnih oddelkov. Po drugi strani pa se v korporaciji zaveš resnične teže našega majhnega trga in potrebe po tem, da moraš biti veliko boljši od drugih, da si sploh opažen. Vsekakor je vodenje takega podjetja veliko manj odvisno od politike in ti daje dovolj osebne managerske svobode, seveda ob doseganju jasno zastavljenih ciljev.
Velika prednost je tudi dostop do najnaprednejših poslovnih praks, izmenjava izkušenj s kolegi iz drugih držav in možnost osebnega razvoja in napredovanja.

3. V tehnološkem svetu ste že dobrih 12 let. Kakšne izzive ste imeli, ko sta začenjali kariero in kakšni so izzivi danes?

Tudi pred svojim vstopom v izrazito tehnološki svet, sem delovala v tehnični trgovini, ki mi je seveda dala izjemno dobro osnovo za delovanje v prodaji, zaradi velikosti organizacije, ki sem jo vodila, pa sem pridobila tudi veliko managerskih znanj. Veseli me, da sem svojo tehnološko kariero začela v telekomunikacijah, v zlati dobi mobilnih komunikacij. V tej hitro razvijajoči se branži, ki je zahtevala tako poznavanje tehnoloških specifik infrastrukture in storitev, kot tudi naprav in končnega uporabnika, sem pridobila izjemno pomembna znanja, ki sem jih kasneje s pridom aplicirala tudi na drugih področjih. Kot direktorica marketinga v Si.mobilu sem imela seveda posebne izzive v času po prevzemu s strani avstrijskega Mobilkoma, projekt strateškega repozicioniranja, spajanje dveh organizacijskih kultur.
Vse to sem s pridom uporabila tudi kot vodja telekomunikacij v Siemensu, tudi v času odprodaje dejavnosti – akvizicije in odprodaje so sicer postale stalnice dela v mednarodnih podjetjih. Pred podobnimi izzivi, kot so bile telekomunikacije pred 10 leti, so sedaj nekatere druge panoge, ki jih spremljam – deregulacija na področju energetike in ostalih dejavnostih prinaša s seboj potrebo po drugačnem delovanju na trgu, zato se mi včasih zdi, da se nekatere zgodbe ponavljajo. Po drugi strani pa tudi hiter tehnološki razvoj prinaša s seboj velike spremembe, vidim jih na področju pametnih omrežij, električne mobilnosti, fascinantne so potrebe velikih mest… Prihodnost je vse manj predvidljiva, zato se mi zdi izjemno pomembno, da je človek pripravljen na spremembe, da je dovolj fleksibilen v prilagajanju novim okoliščinam in da seveda pripravljen na nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje.

medela loncar na novinarski konferenci ob obletnici

4. Kakšne prioritete, poslovne in tehnološke, imate v Siemens Slovenija? Se te razlikujejo od prioritet korporacije?

Lastnost učinkovitih korporacij je, da znajo zelo dobro usklajevati prioritete po celotni organizacijski strukturi. Tako se seveda prioritete Siemensa v Sloveniji ne razlikujejo bistveno od prioritet korporacije. Ker pa je Siemens prisoten lokalno, poskuša seveda upoštevati specifike posameznih trgov. Prioriteta Siemensa na globalnih trgih je rast, ki jo na majhnem zrelem slovenskem trgu ob relativno visokih tržnih deležih seveda težko dosegamo. Zato le-te poskušamo zadržati, pri tem pa seveda vstopati na nova razvojna področja, kot so energetska učinkovitost v zgradbah in industriji, pametna omrežja. Slovenija je bila v tehnološkem smislu vedno med naprednejšimi državami, na žalost pa predvsem v branžah, ki jih pokrivamo, v zadnjem času izgublja to komparativno prednost. Vlagamo tudi v ozaveščanje na področju trajnostnega razvoja, z Mestno občino Ljubljana na primer sodelujemo v projektu Ljubljana, pametno mesto. Poslovno si želimo tudi v razmerah manjših vlaganj v Sloveniji zadržati obseg poslovanja in kompetenc na ravni, ki omogoča samostojno delovanje na slovenskem trgu tudi v bodoče, ko se v korporacijah pojavljajo trendi zmanjševanja stroškov in iskanja sinergij v regiji ter združevanja manjših organizacij.
5. Trenutno se veliko IT sveta vrti okrog računalništva v oblaku in mobilnosti. Kako v Siemensu gledate na to?

Siemens se je sicer iz IT sfere umaknil s prodajo enote SIS (ta se je ukvarjala z razvojem in implementacijo kompleksnih informacijskih rešitev za večje sisteme, op.p.) družbi Atos. Ne glede na to pa želimo v korporaciji krepiti predvsem področje vertikalnega IT-ja. V tem kontekstu se želimo pozicionirati na primer kot ponudnik specifičnih programskih rešitev v sektorjih, ki sicer uporabljajo našo opremo za področje industrijske avtomatizacije in pogonske tehnike. Siemensove programske rešitve PLM (product lifecycle management), ki omogočajo vizualizacijo, načrtovanje in preizkušanje izdelkov preko celotnega življenjskega cikla z uporabo napredne programske opreme, so sodelovale pri razvoju vesoljskega vozila Curiosity, uporabljajo jih, denimo, tudi v ekipi Formule 1 Red Bull Racing. Kot vidite, gre za področji, kjer je razvoj izjemno intenziven in pogoj za uspeh je sposobnost vnaprejšnjega natančnega vnaprejšnjega predvidevanja obnašanja materialov, tehnologij in drugih elementov nekega izdelka. Glede računalništva v oblaku in mobilnosti pa je Siemens zaradi specifičnosti branž in zahtev po veliki stabilnosti sistemov v vertikalnih IT rešitvah trenutno še previdnejši, medtem ko je v svojem poslovanju odprt za vse najnovejše tehnologije.

6. Varčevanje pri investicijah je v Sloveniji stalnica že nekaj let. Kaj pričakujete, da se bo na tem področju zgodilo v bližnji prihodnosti?

Glede na dejstvo, da je po zadnjih podatkih v naši CEE regiji Slovenija edina država, ki tudi za prihodnje leto uradno napoveduje padec DBP, žal ne morem biti optimistka. V večini branž, ki jih pokrivamo, so investicijski cikli precej dolgi, priprave na investicije pa zelo kompleksne. Pri tem predstavlja v Sloveniji poseben izziv tudi sistem javnega naročanja – v zadnjem primeru velikega projekta na železniški infrastrukturi so od objave razpisa do oddaje naročila minila 4 leta. Če ne bomo uvedli drastičnih sprememb na tem področju, bo oživitev rasti gospodarstva tudi ob povečanju sredstev za investicije, financirane s strani EU, ki jih obljublja vlada, težko dosegljiva. Po drugi strani opažamo, da je veliko naših, za specifična področja specializiranih lokalnih partnerjev, v velikih finančnih težavah, saj so premajhni, da bi lahko preživeli nekaj investicijsko sušnih let. Tako nam grozi, da bomo po uničenju gradbenega sektorja ostali v nekaterih branžah tudi brez specializiranih sistemskih integratorjev. Da o tem, da je izjemno težko sestaviti finančno zdrav konzorcij za zahtevne dolgoročne projekte, sploh ne govorim.

7. Siemens v Sloveniji letos praznuje dva jubileja: 20. obletnico ustanovitve in več kot 140 let sodelovanja s slovenskim gospodarstvom. Kako trenutne razmere v Sloveniji vplivajo na vaše poslovanje?

Glede na to, da ponujamo v Sloveniji infrastrukturne rešitve na področju energetike, mobilnosti in za mesta, v našem poslovanju nihanja v prihodkih, ki smo jih vajeni tudi že iz prejšnjih let, niso nič neobičajnega. Leto 2011 je bilo za Siemens Slovenija rekordno po prihodkih, saj smo zaključili nekaj večjih in dolgoročnih projektov v energetiki, medtem ko so projekcije za prihodnost precej negotove. Slovenija je v zadnjih nekaj letih v infrastrukturo vložila zelo malo, kar nekaj projektov, ki jih je država napovedovala dlje časa, je bilo odpovedanih, še večja težava so že objavljeni razpisi, ki se nerazumno dolgo vlečejo zaradi številnih revizijskih postopkov. Vse to so razlogi, zaradi katerih Slovenija izgublja privlačnost za tuj kapital. Siemens sicer sledi strategiji močne lokalne prisotnosti, to je naša pomembna konkurenčna prednost ne samo na slovenskem, ampak tudi na mnogih drugih trgih, zato se razmeram, ki sem jih opisala, skušamo prilagajati po najboljših močeh. Želim pa si, kot direktorica Siemensa d.o.o. in nenazadnje kot državljanka, da bi se ta negativni trend čim prej obrnil.

medeja loncar in brigitte ederer clanica uprave siemens AG

8. Kje bo Siemens Slovenija čez 5, 10, 15 let?

V prihodnosti bo Siemens Slovenija v korporaciji najboljši primer dobre prakse, kako lahko tudi na majhnem trgu in ob spoštovanju izjemno visokih zahtev glede kakovosti in korporacijskega upravljanja, ohranjaš visoko produktivnost na zaposlenega. Že zdaj dokazujemo, da kljub svoji majhnosti zmoremo veliko, v prihodnosti pa bomo to pozicijo v korporaciji še okrepili. Trudili se bomo, da našo trenutno usmerjenost na prodajo in servis nadgradimo še s storitvami kompetenčnih centrov, že sedaj imamo v naši strukturi visoko usposobljene inženirje, ki uspešno sodelujejo v Siemensovih projektih v tujini, to je naša možnost za dolgoročno rast in dvig dodane vrednosti. Ob tem bomo seveda ohranjali položaj vodilnega globalnega ponudnika visokotehnoloških izdelkov z visoko mero občutka za lokalne potrebe in lokalni trg. Kot ste videli, teh načrtov nisem postavljala v časovne mejnike petih, desetih in petnajstih let – v tem trenutku je napovedovanje prihodnosti v Sloveniji sila nehvaležno, že doseganje prej opisanih načrtov je pogojeno s krepitvijo konkurenčnosti slovenskega gospodarskega okolja in Slovenije v mednarodnem okolju.

Alenka Štefanič Splichal
Na kratko o podjetju Siemens Slovenija:

Korporacija Siemens je globalni ponudnik rešitev in izdelkov s področja elektroinženiringa v sektorjih Industrija, Energija, Infrastruktura in mesta in Zdravstvo. Več kot 160 let je Siemens sinonim za kakovost, zanesljivost, inovativnost in mednarodnost. Siemens je tudi globalno vodilni ponudnik rešitev in izdelkov, ki znatno, dokazljivo in merljivo znižujejo porabo energije in emisije CO2. Siemens je na slovenskem trgu prisoten že več kot 140 let. Prva dokumentirana oblika sodelovanja sega v leto 1896, ko je ustanovitelj korporacije Werner von Siemens s predstavniki Zoisovih fužin na Radovni podpisal sporazum o uporabi njegovega patenta Siemens-Martinove peči na področju proizvodnje železa. Sledili so nekateri večji infrastrukturni projekti, med drugim razsvetljava in transport po Postojnski jami (1883), Mestna elektrarna Ljubljanska (1898), ljubljanski tramvaj (1901), avtomatska telefonska centrala za 1000 naročnikov na ljubljanski pošti (1927; bila je najnaprednejša v tedanji Kraljevini Jugoslaviji) in Termoelektrarna Brestanica (1943), kjer Siemensove tehnologije obratujejo še danes. Pred 20 leti je bila ustanovljena družba Siemens d.o.o. kot regionalna družba korporacije, ki na slovenskem trgu skrbi za prodajo, poprodajno podporo in servis večine izdelkov in rešitev iz Siemensovega portfelja. Naši kupci so slovenski industrijski proizvajalci, energetska podjetja, zdravstvene ustanove ter lastniki oziroma upravniki večjih stavbnih objektov. Siemens na slovenskem trgu podpira okoljsko ozaveščenost in učinkovitost s projektom Ljubljana, pametno mesto, enakovreden dostop do znanja s projektom Skrinja odkritij, ter poštenost poslovanja kot del doseganja trajne konkurenčnosti s projektom Ethos, ki sicer poteka v sklopu Enited Nations Global Compact Slovenija. Sodelujemo tudi v humanitarnem programu Botrstvo v Sloveniji.

Posted in: InfoSRC 71, Intervju