Velike obljube in skrite pasti e-izobraževanja

Posted on 13/06/2012

0


Uspešnosti ne moremo kupiti, vsak dan znova jo moramo poiskati v preseku poslovnih procesov, tehnologije in ravnanja zaposlenih. Slednjemu pri tem pogosto posvečamo najmanj pozornosti, čeprav gre za najpomembnejši del našega nastopa na trgu. Ali lahko to spremenimo in obenem še znižamo stroške poslovanja?

VLOGA IZOBRAŽEVANJA

Ravnanje zaposlenih je v tesni povezavi z njihovim poznavanjem poslovnih procesov in s pravočasnim vključevanjem v upravljanje sprememb. Zato je izobraževanje zaposlenih pomemben proces v vsakem podjetju, deljenje znanja pa znak zavedanja podjetja, da je edino tako lahko dolgoročno uspešno.

Poslovna funkcija razvoja zaposlenih je zato pod konstantnim pritiskom iskanja in/ali priprave kakovostnih izobraževanj z namenom zagotavljanja želenega ravnanja zaposlenih. Pri tem je ključna interakcija z zaposlenimi, tako v smislu preverjanja dosežene ravni znanja kot pridobivanja povratnih informacij o konkretnih izobraževanjih in – širše – organizacijski klimi.

Interakcija pa je pomembna tudi pri samem podajanju vsebin. Izobraževanja, ki niso zgolj enosmerni prenos informacij, predavatelj pa uporablja različne oblike podajanja vsebin, so bistveno učinkovitejša od tradicionalnih. Spodnja slika prikazuje različne oblike izobraževanj glede na obseg in vključenost tehnološke podpore v izobraževalnem procesu, graf pa lahko gledamo tudi drugače – kot primerjavo učinkovitosti različnih oblik izobraževanja.

Vir[t1] : Osnove e-izobraževanja: priročnik / avtorji Lea Bregar, Margerita Zagmajster, Marko Radovan. – 1. natis. – Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2010.

Celostno e-izobraževanje je trenutno z različnih vidikov najučinkovitejša oblika izobraževanja. Velike obljube pa pogosto skrivajo tudi velike pasti. Poglejmo …

PREDNOSTI IN PRILOŽNOSTI

Največja obljuba celostnega e-izobraževanja združuje na videz nezdružljivo – boljšo kakovost izobraževanj, večjo dostopnost in enakomernejšo porazdelitev znanja v podjetju z nižjimi stroški izobraževanj in posledično poslovanja.

Tako izobraževanje je prostorsko neodvisno, s čimer prihranimo pri morebitnem najemu prostora in potnih stroških udeležencev. Slednji si čas in tempo učenja določajo sami, zato je izobraževalni proces bistveno prožnejši. Pogosto vključuje tudi alternativne oblike komunikacije s predavateljem, na primer razprave na diskusijskih forumih, kar omogoča tudi pregledno dopolnjevanje vsebin s konkretnimi izkušnjami zaposlenih … Vse navedeno pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih.

Pomembna prednost e-izobraževanja je možnost sprotnega preverjanja znanja. Ravni znanja posameznega zaposlenega lahko sproti prilagajamo tudi način podajanja vsebine. Ta ni več nujno linearen, s čimer se izognemo ponavljanju in končno odvečnim informacijam. Obenem pa še hitro vidimo, ali in kako dobro zaposleni poznajo določene vsebine, s čimer lahko pogojujemo izvajanje nekaterih delovnih opravil ali rezultate drugače povežemo s sistemizacijo delovnih mest in/ali nagrajevanjem zaposlenih.

Najpomembnejša priložnost celostnega e-izobraževanja z vidika razvoja zaposlenih pa je gotovo uveljavljanje kulture učenja in učeče se organizacije. Če mislimo resno, ko pravimo, da so zaposleni naše največje bogastvo, potem ni več vprašanje, ali uvesti celostno e-izobraževanje, pač pa, zakaj ga še nismo.

SLABOSTI IN NEVARNOSTI

Navedenih koristi pa, četudi z novo tehnologijo, ne moremo doseči z uporabo starih pristopov in konceptov. Če obstoječe izobraževalno gradivo, namenjeno zaposlenim, objavimo na intranetu in jim namesto žive predstavitve in gradiva v tiskani obliki pošljemo zgolj povezavo do objavljenih vsebin, bomo s tem znižali nekatere operativne stroške, ne bomo pa dosegli bolj aktivnega in samostojnega učenja. Še več, pogosto zaposleni gradiva (na primer opisa novega produkta) sploh ne bodo pogledali, ko se bodo znašli v kočljivi situaciji, pa bodo raje poklicali kolega, ki je gradivo pripravil. Končni stroški takega »izobraževanja« pa so posledično lahko celo višji … Zato je v pripravo kakovostne izobraževalne vsebine smiselno vložiti več kot pri tradicionalnih oblikah izobraževanj!

To je le ena od pasti, v katere se lahko še prehitro ujamemo. Kot vsaka sprememba tudi e-izobraževanje prinaša vrsto novih tveganj, ki jih velja upoštevati pri oblikovanju programa celostnega e-izobraževanja. Predvsem je pomemben socialni vidik – zaposleni za tovrstno izobraževanje potrebujejo več samodiscipline in motivacije, ob tem pa se lahko počutijo odtujene in nadzirane. Predvsem preverjanje znanja in druge elemente sledljivosti moramo zato zaposlenim primerno pojasniti in jih pregledno umestiti v izobraževalni proces. 

NOVO ZNANJE = NOVE PRILOŽNOSTI

Stroškovna učinkovitost in varčevanje sta danes vseprisotni zahtevi. Vzemimo ju zares, a uporabimo smiselno, kjer lahko prineseta novo rast. Povečanje ravni znanja bo vedno ustvarilo nove priložnosti. Seveda se bomo pri tem soočili z novimi, drugačnimi izzivi, zato se lahko temeljite prenove izobraževalnega procesa lotimo postopno, z uvedbo manjših (merljivih) sklopov. In ko bomo gotovi, da znamo na izzive ustrezno odgovoriti, oblikujemo program celostnega e-izobraževanja … in se pomembno ločimo od konkurence🙂.

Ivo Vasev

Razmišljate o e-izobraževanju, pa ne veste, kje začeti?

Za začetek priporočamo priročnik »Osnove e-izobraževanja«. Ta zajema poglavitne teme, ki zadevajo posamezne stopnje v življenjskem krogu programa e-izobraževanja: načrtovanje, razvoj, izpeljavo in evalvacijo. Kot osnovo smo ga uporabili tudi pri pripravi tega članka.

Priročnik najdete na: http://arhiv.acs.si/publikacije/Osnove_e-izobrazevanja.pdf.

E-izobraževanje lahko razvijamo skupaj🙂

Celostna politika razvoja e-izobraževanja mora upoštevati štiri področja: infrastrukturo in opremo, kakovostne izobraževalne multimedijske storitve in kakovostno vsebino, usposabljanje učiteljev in vseživljenjsko učenje ter dialog in sodelovanje na vseh ravneh*. SRC vam lahko pomaga pri prvih dveh – uporabite lahko rešitev v oblaku (ali pa jo postavimo pri vas), izkušeni svetovalci pa znajo vašo obstoječo vsebino preoblikovati na način, da izrabite ključne prednosti in priložnosti e-izobraževanja.

* Vir: Debanade, O. (2004). ICTs and the Development of e-learning in Europe; the Role of the Public and Private Sectors. European Journal of Education, 39, 2, str. 192.