Iz zdravnikovih ust v ušesa zdravstvenega informacijskega sistema

Posted on 13/06/2012

0


Rezultati raziskav kažejo, da človek govori 7-krat hitreje kakor piše. V dejavnostih, kjer mora biti govorjena beseda pogosto na ustrezen način dokumentirana, shranjena in razpoložljiva za kasnejšo uporabo, seveda to pomeni, da se v vsaj delni avtomatizaciji transformacije govora v pisano besedilo skrivajo občutne možnosti za pospešitev delovnih procesov. Zdravstvo nedvomno sodi med take dejavnosti, izziv, kako z digitalizacijo zvoka čim bolj poenostaviti nastanek tiskane verzije takšnega ali drugačnega izvida, pa je zato toliko aktualnejši. V sodelovanju z nekaterimi poslovnimi partnerji, ki ponujajo rešitve za posamezne dele procesa, smo v SRC Infonetu pripravili integrirano rešitev, ki ne samo, da omogoča sprotno digitalno snemanje zdravnikovega govora in shranjevanje posnetka na ustrezno mesto, kjer je na voljo za kasnejšo uporabo, ampak v končni fazi ponuja tudi zanesljivo prepoznavo govora in s tem bistveno skrajšanje časa, ki je potreben za pripravo izvida.

Uporaba digitalnih diktafonov

Uporaba diktafonov v sklopu ambulantne obravnave pacienta je že nekaj desetletij stalnica v marsikateri zdravstveni ustanovi. S pomočjo klasičnih, analognih nosilcev zvoka je bil odpravljen velik organizacijski problem – naenkrat ni bilo več nujno, da medicinska sestra ali celo administratorka, ki je na pregledu prisotna zgolj zaradi tega, natipka besedilo izvida neposredno po zdravnikovem nareku. Tako je bil sicer storjen velik korak naprej, vendar pa so se zdravstveni delavci soočili s celo vrsto novih problemov, ki jih je s seboj prinesel novi način dela, od izgube ali fizičnega poškodovanja kaset do slabe kakovosti in hitre obrabe zvočnih posnetkov ter omejenih možnosti za njihovo enolično identifikacijo ter posledično zamenjav narekov za posamezne paciente.

Slika 1: Zdravnica z diktafonom.

Slika 1: Zdravnica z diktafonom.

Z uporabo digitalnih diktafonov (administracija uporablja še nožno stopalko, profesionalne slušalke in posebno programsko opremo za obdelavo zvočnih posnetkov) se lahko izognemo večini od naštetih težav. Sistem je zasnovan na podlagi profesionalnega standarda za govor, poimenovanega Digital Speech Standard DS2/DSS Pro. Slednji omogoča, da so posnetki vedno iste, visoke kakovosti in opremljeni s podatki, ki so potrebni za enolično identifikacijo zdravnika, ki je posnetek naredil, obravnave, na katero se posnetek navezuje, ter seveda pacienta, ki je bil obravnavan. Hkrati je s posebnimi varnostnimi protokoli poskrbljeno za najvišjo stopnjo varnosti, kar pomeni, da je proces hitrejši, zanesljivejši, zdravniki in administratorke pa se lahko posvetijo izključno svojemu delu. Ker ni več potrebe po prenašanju kartotek ali kaset z zvočnim zapisom z ene lokacije na drugo, se lahko administracija za celotno ustanovo centralizira, takojšen prenos datotek po lokalnem omrežju pa poskrbi za to, da administratorke lahko pričnejo z delom takoj, ko zdravnik zaključi z diktiranjem. Diktafon poleg tega zdravniku omogoča, da svoja opažanja in ugotovitve narekuje tudi, kadar se nahaja izven svojega običajnega delovnega okolja, kar prispeva tako k njegovi večji mobilnosti kakor k večji izkoriščenosti njegovega delovnega časa, kadar je na terenu.

Vse skupaj smo tudi v praksi nadgradili še z modulom, ki omogoča identifikacijo pacienta preko čitalca črtne kode, ki je del diktafona, in direkten prenos zvočnega zapisa iz datotečnega sistema v podatkovno bazo, ki jo uporablja BIRPIS21 kot osnovni bolnišnični informacijski sistem (oziroma ISOZ21 kot informacijski sistem osnovnega zdravstva). To pomeni, da se vsi zvočni zapisi zdravnika avtomatsko shranijo v elektronski karton pacienta. Delovni proces je zato še preglednejši in hitrejši, obenem pa možnost napake (zamenjave) praktično nična. Gre za edinstveno tehnološko rešitev na širšem regionalnem področju, saj podobne, a za večino naših zdravstvenih ustanov predrage rešitve uporablja le nekaj najboljših klinik v Evropi. V Sloveniji smo prve uspešne implementacije s črtno kodo izvedli konec leta 2011 (DC Bled, Zdravstvo Rogaška, BGP Kranj), v začetku letošnjega leta je sledila uvedba v SB Celje, v delu je implementacija v UKC Ljubljana kot največji in najpomembnejši slovenski zdravstveni ustanovi.

Razpoznava govora

Zdravstveni informacijski sistem mora zdravnikom (in ostalemu zdravstvenemu osebju) omogočati, da lahko čim večji del svojega delovnega časa posvetijo neposredno zdravstveni oskrbi pacientov, hkrati pa nuditi vsa potrebna orodja, da to oskrbo na čim bolj učinkovit način tudi ustrezno dokumentirajo. V tem smislu naslednjo raven optimizacije prenosa govorjene besede na papir predstavlja avtomatizirana razpoznava govora. Razvijalci programskih rešitev z njo seveda posegajo na občutljivo področje – tovrstna programska oprema mora biti hitro prilagodljiva, sposobna učenja, hkrati pa dovolj natančna, da so možnosti za morebitne napake, ki bi utegnile kakorkoli vplivati na poslabšanje pacientovega zdravstvenega stanja, čim manjše.

Eno takih platform, ki zagotavlja vse našteto, je razvilo globalno podjetje Nuance in tudi to nam je že uspelo celovito integrirati v tako v BIRPIS21 kot v ISOZ21. Uporabnikom smo na ta način omogočili, da tudi govorjene informacije v informacijski sistem zajemajo znotraj delovnega okolja, ki so ga navajeni. SpeechMagic, kakor se rešitev imenuje, zagotavlja profesionalno tehnologijo prepoznave govora, ki s fleksibilnostjo za prilagoditev individualnim potrebam omogoča storitev brezhibne prepoznave govora in pospešuje pisanje izvidov tako v največjih bolnišnicah kakor v manjših zasebnih praksah. S pomočjo posebnega standarda zajema narekovano besedilo in z uporabo vnaprej določenih profesionalnih besednjakov ter naprednih algoritmov učenja avtomatsko ustvarja formatirane in strukturirane medicinske izvide.

Osnovo za prepoznavo govora predstavljajo t. i. ConText-i, ki so specifični za en jezik in eno področje (npr. radiologijo, internistiko …). Združujejo slovar relevantnih besed in fraz ter jezikovni model, ki opredeljuje pogostost uporabe posameznih besed in besednih vzorcev. Na osnovi že narekovanih izvidov se sistem nato avtomatsko in kontinuirano prilagaja načinu govora uporabnika in s pomočjo oblikovanja individualnih glasovnih profilov dosledno zagotavlja visoko natančnost tudi v primeru širokega spektra različnih naglasov znotraj nekega oddelka oziroma ustanove, hkrati pa omogoča dodajanje besed in besednih zvez, ki jih v slovarju še ni. Opisani modul poleg tega, da se narekovano besedilo sproti prikazuje na zaslonu in torej lahko zdravniki tekst preverijo in po potrebi popravijo takoj po končanem nareku, prinaša še številne druge prednosti. Besedilu se npr. lahko avtomatsko dodajajo podatki o dotičnem pacientu, omogočena je uporaba različnih predlog, preddefiniranih tekstov in ukazov, narekovane količine, zneski, meritve, datumi in podobno se sami zapišejo v standardiziranem formatu itd.

Slika 2: Razpoznava govora v BIRPIS21.

Slika 2: Razpoznava govora v BIRPIS21.

Glede na način dela, ki je v uporabi v zdravstveni ustanovi, SpeechMagic podpira več različnih scenarijev. Tako lahko npr. zdravnik besedilo diktira in v celoti uredi sproti sam ter ima tako popolno kontrolo nad nastajajočim izvidom. Alternativna varianta je, da se sicer prepoznava govora izvaja sproti, vendar pa končno verzijo pisanega besedila še vedno pripravi administrator. Lahko pa se besedilo pretvori v pisno obliko šele, ko je narekovanje že zaključeno – študije primerov kažejo, da se celo ob takem načinu dela produktivnost administrativnega osebja pri transkripciji besedil poveča tudi do 100 %. Podprt je tudi zajem govora z uporabo prenosnega računalnika ali kakršnekoli druge mobilne naprave – seveda so na terenu možnosti, ki jih ima zdravnik, omejene (odvisno od vrste naprave), a se funkcionalnosti, ki jih ponuja modul za razpoznavo govora, lahko v celoti uporabijo, ko se mobilna naprava poveže v lokalno omrežje. SpeechMagic sicer podpira široko paleto vnosnih naprav in lahko obdeluje zvočne datoteke, zajete z mikrofonom ali z različnimi mobilnimi digitalnimi napravami (diktafoni, telefoni, dlančniki, tabličnimi računalniki in podobnim).

Povzetek

Sodobne zdravstvene ustanove si brez takšnega ali drugačnega digitalnega sistema narekovanja skoraj ne moremo več predstavljati. Gre namreč za enega od pomembnejših dejavnikov povezovanja tako posameznih ambulant ali kliničnih oddelkov kakor celotne bolnišnice oziroma zdravstvenega doma v eno samo veliko enoto. Zvočni zapisi se varno shranjujejo na računalniškem strežniku, od tam pa lahko do njih dostopa vsaka administratorka, ki ima za to ustrezna pooblastila. Tak proces in logistika dela sta bistveno hitrejša od analognega (kasetnega) sistema, zato ni čudno, da je prav centralizacija administracije in postavitev odjemalnih postaj, na katerih lahko zdravniki prenesejo svoje zvočne zapise, nekaj, kar smo kot željo oziroma potrebo zaznali v številnih ustanovah, ki uporabljajo naše informacijske rešitve. Seveda je za zdravstvene ustanove zelo zanimiva in aktualna tudi avtomatizirana razpoznava govora. Še posebej to velja za tiste oddelke, kjer so izvidi bolj standardizirani in je zato zanesljivost tovrstne programske opreme večja oziroma dovolj velika, da ni možnosti za napake, ki bi lahko npr. ogrozile zdravstveno stanje pacienta (npr. radiologija). Na ta način se čas, potreben za zaključevanje izvidov, še skrajša in vsi udeleženi v procesu zdravljenja do zahtevanih dokumentov pridejo prej, pri čemer je kakovost slednjih ob dejstvu, da jih lahko zdravniki narekujejo, popravljajo in podpisujejo v sklopu enega samega dejanja, kvečjemu večja. Tudi tovrstne rešitve so že v celoti integrirane s programskimi rešitvami SRC Infoneta.

Uroš Kralj, Jani Žumer