Zdravstvo v oblaku

Posted on 08/03/2012

0


Kaj je pravzaprav računalništvo v oblaku, si lahko vsakdo razlaga nekoliko po svoje. V praksi tako lahko v ”oblak” umestimo marsikaj, dejanski obseg koristi tovrstnih rešitev za končnega uporabnika pa je od primera do primera različen. Ne glede na to pa je s pojavom dotične besedne zveze računalništvo v oblaku dobilo nov marketinški zagon (številne storitve, ki jih danes uvrščamo v ta okvir, so sicer v takšni ali drugačni obliki prisotne že kar nekaj let), z dokončno uveljavitvijo interneta kot osnovnega sredstva komunikacije med različnimi računalniškimi sistemi pa so ustvarjeni tudi vsi pogoji za njegovo nadaljnjo širitev in razvoj. Tudi v zdravstvu, kjer pa je dodatno potrebno upoštevati nekatere specifike uporabe informatike v zdravstvu in medicini.

Ovire na sprehodu v oblakih

Računalništva v oblaku se, vsaj v kateri od v izbrani opredelitvi podanih oblik, že zelo dolgo poslužujejo banke (spletne bančne storitve), pa ponudniki spletnih strežnikov itd., v zdravstvu pa do nedavnega uporaba tovrstnih storitev ni bila zelo razširjena. Tako je bila tudi večina produktov iz trenutne ponudbe podjetja SRC Infonet, d. o. o., zasnovana in razvita v času, ko je bilo na tem področju ”vreme še lepo”, posledično pa, to žal moramo priznati, za uporabo v oblaku niso optimalni oziroma so njihove možnosti omejene.

Enega večjih problemov, povezanih z uporabo programskih aplikacij medicinske informatike v oblaku, predstavlja raznolika periferna oprema, ki jo zdravstveni delavci uporabljajo pri svojem vsakodnevnem delu (tiskalniki, čitalniki KZZ, čitalci črtnih kod, diktafoni, različni analizatorji in nenazadnje diagnostični monitorji). Kako definirati/napisati programsko opremo, ki bo v takem načinu nemoteno delovala, ne da bi bil za njeno delovanje in uporabo na odjemalčevi strani potreben nek dediciran kos programske opreme, je še vedno velik izziv za vsakega razvijalca. Verjamemo pa, da se bomo z uporabo novih tehnologij programiranja (Delphi XE) s tovrstno problematiko lahko uspešneje soočali.

Pisanje nekega dokumenta, izpolnjevanje preglednice in izpis vnesenih podatkov na format A4 je trivialen proces. Če zaupamo ponudniku, nam je pravzaprav vseeno, kje storitev teče in kako so naši podatki zavarovani pred ‘obrabo’ in izgubo – saj imamo vendar pogodbo, mar ne? Stvari pa postanejo precej bolj kompleksne, ko je potrebno izpisovati različne obrazce na različne tiskalnike, preveriti status zavarovanja pacienta z uporabo kombinacije pacientove in t. i. profesionalne kartice zdravstvenega zavarovanja, hkrati pa komunicirati z neko v informacijski sistem povezano napravo ali analizatorjem, ki za ‘pogovor’ uporablja navadno nestandardno ali pa le delno standardizirano komunikacijo. Za odpravo tovrstnih težav že razvijamo univerzalni komunikacijski vmesnik, ki z uporabo različnih konfiguracijskih datotek XML omogoča enostavno prilagajanje protokolov.

ISOZ21 v oblaku

Poleg tega se trenutno v medicinski informatiki za povezljivost med sistemi uporablja množica različnih servisov, ki skrbijo za izmenjavo podatkov. Za majhno Slovenijo bi bilo seveda idealno imeti eno samo (v svetovnem merilu zelo majhno) bazo, do katere bi lahko (z ustreznimi pooblastili, seveda) dostopali vsi potencialni uporabniki. S tem se sicer ne bi izognili tudi vsem ostalim zgoraj navedenim problemom, bi pa, med drugim, ogromno pridobili na unikatnosti in celovitosti podatkov.

 

Do kod pa smo vendarle

prišli?

V praksi tako trenutno uporabljamo zgolj neko podmnožico oblaka – shranjevanje podatkov na oddaljeno lokacijo in možnost gostovanja z uporabo terminalskih sej ter s tem programskega paketa ISOZ21, pri čemer pa uporabnik na svojem delovnem mestu uporablja lastno strojno in sistemsko programsko opremo. Tak kompromis smo izbrali predvsem zaradi cenovnega pritiska s strani konkurence. Ceno same storitve nam je sicer na ta način res uspelo znatno znižati, vprašanje pa je, ali je takšna rešitev tudi dejansko najbolj ugodna za uporabnika, saj je z njo povezanega tudi veliko sistemskega vzdrževalnega dela pri nastavitvah, spremembah in nadgradnjah.

Prav tako bi od širokega spektra produktov SRC Infoneta v okvir računalništva v oblaku umestili še vsaj:

  • medGateway kot storitveno platformo, izdelano v sodelovanju s skupino uglednih domačih podjetij, ki predvideva nadgradnjo obstoječih informacijskih sistemov z uporabo standardnih protokolov in enega samega poštnega nabiralnika, preko katerega si lahko vsi subjekti v zdravstvu izmenjujejo podatke v elektronski obliki in s tem bistveno poenostavijo svoje medorganizacijske procese. Z uporabo medGateway informacije praktično v trenutku njihovega nastanka prispejo do uporabnika, ki jih potrebuje – v ustrezen informacijski sistem, povezan s podatki konkretnega pacienta.
  • ePacient-a kot enega od ključnih delov rešitve medGateway in hkrati (upamo) prvega od korakov na poti do skupnega informacijskega portala za paciente v Sloveniji.

Spletni portal e-Pacient

Prizadevamo si, da pacientu kot osnovnemu členu zdravstvene oskrbe ne bi bilo več treba odgovarjati za shranjevanje svoje medicinske dokumentacije, ampak da bi imel na voljo svoj elektronski zdravstveni zapis. S pomočjo portala ePacient, do katerega lahko enostavno dostopa prek spleta, pacientu že omogočamo naročanje v čakalno vrsto izbrane ustanove (v kolikor je seveda ta že vključena v dotični sistem), takojšnji sprejem zahtev in interaktivno obveščanje o obiskih zdravnika, v pripravi pa je tudi inteligentno obveščanje o izvidih.

  • InfoMed21 kot spletno aplikacijo, ki omogoča podporo elektronskega naročanja, spremljanja preiskav in pošiljanja izvidov mikrobiološkega laboratorija. Naročniki preiskav mikrobiološkega laboratorija so zdravniki v bolnišnicah in zdravstvenih domovih ter zasebni zdravniki. Z njegovo uporabo so izvidi mikrobiološkega laboratorija na razpolago takoj, ko jih v laboratoriju vnesejo in avtorizirajo.

Poleg tega pa so, gledano s stališča končnega uporabnika, v oblaku tudi številni moduli, ki skrbijo za izmenjavo podatkov med različnimi informacijskimi sistemi (ki pa za uporabnika niso interaktivni, ampak delujejo ”v ozadju”):

–       SAR (izmenjave LIS/HIS, SMS poštar);

–       BiPEB (izmenjave RIS/HIS/Endobase);

–       LEM (izmenjave Lekarne/HIS);

–       Calypso (sporočilno središče);

–       Achille (izmenjave MBL/HIS).

Nekaj sklepnih misli

Storitve v oblaku so sicer s stališča končnega uporabnika kljub vsem zgoraj opisanim problemom in izraženim pomislekom zanimive – razbremenjujejo ga strahu pred izgubo podatkov ter skrbi za shranjevanje in arhiviranje podatkov, ob ustrezni postavitvi naj bi tudi znatno znižale stroške zagotavljanja najnujnejših informacijskih potreb. Dejstvo pa je, da ob morebitnih komunikacijskih težavah takšne storitve niso na voljo, kar je v zdravstvu zaradi narave dela lahko še posebej neugodno, zaradi v tej panogi tradicionalno nadpovprečne nenaklonjenosti vlaganju finančnih sredstev v komunikacijsko infrastrukturo pa so pogost vir nezadovoljstva lahko tudi povsem banalni problemi. Ki so hkrati z neupravičenimi strahovi, da so npr. podatki, shranjeni na oddaljeni lokaciji, bolj izpostavljeni nepooblaščenim dostopom, med poglavitnimi razlogi za to, da računalništvo v oblaku tudi v zdravstvu še ni bolj razširjeno.

Gorazd Vidic, Uroš Kralj