Računalništvo v oblaku

Posted on 08/03/2012

0


Glede na trenutne trende tako v svetu kot doma, je računalništvo v oblaku tema, o kateri se veliko govori in piše. Je tema poslovnih direktorjev, saj obljublja visoko raven poslovnih koristi in prihrankov, ki jih velja izkoristiti. Na oddelkih za informacijske tehnologije pa je, da obljubljene koristi in prihranki spremenijo v realnost. Računalništvo v oblaku je dejstvo in naša prihodnost, ki bo korenito spremenila naš način dela, pa naj smo na to pripravljeni ali ne. Za pripravljene lahko takšna prihodnost prinaša tudi priložnosti. Pripravljeni pa smo lahko samo tako, da razumemo računalništvo v oblaku.

Vizija računalništva v oblaku predstavlja napravo s tankim odjemalcem in portfeljem spletnih poslovnih aplikacij oziroma programske opreme kot storitev (SaaS), ki se nahaja nekje v omrežju Internet in je uporabniku na voljo vedno in povsod. Vloga informatikov v podjetju postane vsebinske in inovativne narave, vsa ostala skrb pa je na strani ponudnika storitev v oblaku. Čeprav v takšni sliki vloga tradicionalnih infrastrukturnih informatikov iz podjetij izginja, pa računalništvo v oblaku za informatike predstavlja priložnost, kjer inovativnost nima meja. Za udejanjenje novih zamisli namreč ni potrebnih visokih zagonskih stroškov in investicij, z enostavnostjo dostopa preko omrežja Internet pa je rast števila uporabnikov lahko neomejena in izkoristek v smislu ekonomije obsega zavidljiv. Vse, kar potrebujemo, je razvojna platforma ali infrastruktura kot storitev nekje v oblaku (PaaS, IaaS). Seveda vsa ta programska oprema potrebuje infrastrukturo, ki je kljub svoji nevidnosti izredno kompleksna in mora delovati brezhibno, saj je od nje odvisna velika množica uporabnikov in poslovno kritičnih procesov. In takšna infrastruktura bo še vedno zahtevala visoko usposobljene tehnične strokovnjake, infrastrukturne informatike, ki jo bodo znali upravljati. Bo pa seveda teh manj, in še to samo, dokler le-ta ne bo zmožna upravljati tudi sama sebe.

Toliko o prihodnosti in trendih v iskanju prihrankov ter poslovnih koristi, ki pretežno izhajajo iz novih smernic razvoja oziroma najema programske opreme. Sedanjost pa nam namesto lahkih odjemalcev in spletnih aplikacij še vedno ponuja kup krepkih odjemalcev in tradicionalnih aplikacij, ki jih ni moč odmisliti preko noči. Kljub temu pa službe za informacijske tehnologije iščejo učinkovitost, poslovne koristi in prihranke tudi na infrastrukturnem delu. S centralizacijo, standardizacijo, konsolidacijo in virtualizacijo strežniških virov ter uvajanjem dobrih praks upravljanja storitev IT, so te že dosegle velik napredek in znatne prihranke. Enak trend je zaznati tudi na ravni standardizacije in upravljivosti delovnih okolij, pri bolj pogumnih celo z njihovo virtualizacijo. Vendar pa so takšne napredne organizacije s tem tudi izčrpale svoje zmožnosti. Nadaljnje prihranke je moč iskati predvsem v zunanjem izvajanju ter deljenih (Shared Services) in upravljanih (Managed Services) storitvah z ekonomijo obsega, poleg tega pa tudi v avtomatizaciji upravljavskih procesov, ki pa je smotrna šele pri visoki ponovljivosti, torej v kombinaciji z deljenimi in upravljanimi storitvami oziroma zunanjim izvajanjem. Vse to najučinkoviteje podpira model infrastrukture kot storitve (IaaS) v oblaku, ki poleg visoke stroškovne učinkovitosti organizacijam nudi tako prožnost in prilagodljivost kot samostojnost in neodvisnost.

Vendar pa se morajo organizacije, ki želijo v popolnosti izkoristijo ugodnosti, ki jih prinaša infrastruktura kot storitev (IaaS), najprej soočiti s preprekami, ki jih prinašajo prej omenjeni krepki odjemalci in tradicionalne aplikacije. Te namreč za svoje optimalno delo terjajo veliko omrežno prepustnost, pasovno širino komunikacijske infrastrukture oziroma vzpostavitev delovnega okolja na daljavo (remote computing), bodisi z virtualnimi delovnimi okolji (VDI) ali terminalskimi storitvami. To pa lahko korenito vpliva ne samo na tehnologijo, marveč tudi na ustaljeni način dela uporabnikov, zato je tovrstnim prilagoditvam potrebno posvetiti posebno pozornost.

SRC Oblak – varen, zanesljiv in visoko razpololožljiv

S storitvami SRC Oblaka smo skupaj z našimi partnerji in njihovo dovršeno tehnologijo iskali in uspeli najti odgovore na izzive, ki našim strankam stojijo na poti do ugodnosti, ki jih prinaša računalništvo v oblaku. Vzpostavili smo računalniški oblak, ki se razprostira preko dveh lokacij in zagotavlja varno, zanesljivo in visoko razpoložljivo delovanje storitev, celo v primeru izpada ene od lokacij. Do svojih storitev v SRC Oblaku naše stranke dostopajo preko širokega nabora omrežnih povezljivosti in na način, ki kar najbolj ustreza njihovim dejanskim potrebam. SRC Oblak je zasnovan na način, ki dopušča oziroma podpira različne načine uporabe, od posameznega strežnika ali rezervnih zmogljivosti za potrebe upravljanja neprekinjenosti poslovanja pa do celotnih virtualnih strežniških okolij in delovnih okolij na daljavo.

Z dodatnimi storitvami upravljanja (ang. Managed Services) pa naše stranke lahko še dodatno razbremenimo, saj lahko prevzamemo skrb za njihovo celotno IT okolje, tako v oblaku kot na njihovi lokaciji.

Enostaven prehod v SRC oblak

Seveda nismo pozabili na zagotovitev enostavnega in kar se da nebolečega prehoda v oblak. Naš pristop stremi k minimiziranju stroškov implementacije oziroma virtualizacije obstoječega okolja in prenosa le tega v okolje SRC Oblaka. S storitvami oblikovanja in uvajanja poskrbimo za uskladitev pričakovanj in poslovnih koristi, predhoden pregled obstoječega okolja in izvedljivosti prenosa, stranko poučimo ter uvedemo v nov način dela in upravljanja s storitvami v oblaku, sam prehod pa izvedemo, ko je stranka za to pripravljena. Zavedamo se, da ima lahko vsaka zakasnitev velik vpliv na poslovanje, zato nam postopek omogoča, da se prilagodimo tempu stranke in smo pripravljeni takrat, ko je pripravljena tudi stranka. V primeru dodatnih vprašanj, je stranki vedno na voljo tudi Servicedesk, ki poskrbi, da so naše stranke deležne skrbne obravnave in vrhunske pomoči.

Kljub vsemu pa velja izpostaviti, da računalništvo v oblaku vendarle ni primerno vedno in za vsakogar oziroma ne prinaša vedno tudi nižjih neposrednih stroškov. Za ponazoritev vzemimo ekstremen primer podjetja, katerega celotno poslovno okolje sloni na starem računalniku, za katerega v prostem času skrbi sosedov nadobudnež in za ključne podatke ni zagotovljeno niti osnovno varnostno kopiranje. Za dodatek pa recimo, da lastnikom ni niti mar, če njihovi zaposleni za urico ali dve ostanejo brez osnovnega orodja za delo. V takšnem primeru računalništvo v oblaku nedvomno ne more zagotavljati nižjih stroškov.

Naslednji primer so podjetja z nekoliko večjim številom uporabnikov, katerih poslovni proces sloni na uporabi največkrat prenosnih računalnikov in pogosti obdelavi velikih datotek. V primeru lokalnega dostopanja do datotek je komunikacijska povezava lahko šibka, v primeru prenosa strežniških virov v oblak, pa je potrebno zagotoviti bistveno večje omrežne prepustnosti in velikokrat tudi rezervne omrežne povezave, kar je potrebno upoštevati pri izračunu stroškovne upravičenosti. Seveda pa po drugi strani uporaba oziroma koristi računalništva v oblaku lahko odtehtajo dodatne stroške.

Kdaj vstopiti v oblak

Nasploh pa je moč izpostaviti določene primere oziroma stopnje v rasti informacijskih okolij, ko še posebej velja razmisliti o prenosu oziroma vzpostavitvi storitev v oblaku, saj se lahko investicijam izognemo oziroma računamo na znatne prihranke:

Na prvi stopnji so podjetja z majhnim številom strežnikov brez lastnega IT kadra, vendar s ključnimi storitvami IT. Za takšna podjetja je primeren najem ne samo strežnikov pač pa celovito upravljanih strežniški okolij.

Drugo stopnjo zasedajo podjetja brez ali z lastnim IT kadrom s številom strežnikov, ki že terja vzpostavitev lastnega  sistemskega prostora, investicije pa so v primerjavi z najemom strežnikov v oblaku težko upravičljive.

Naslednja stopnja zajema podjetja, katerih storitve IT že terjajo prehod na skupne pomnilniške kapacitete, kar lahko predstavlja znatno investicijo, ki se ji je z najemom moč izogniti.

Velikokrat pa imajo podjetja lastne podatkovne centre, potrebujejo pa zagotovitev neprekinjenosti poslovanja, kar terja bodisi vzpostavitev lastnega centra rezervnih zmogljivosti oziroma sekundarnega podatkovnega centra, ali ugodnejšo alternativo najema strežniških kapacitet v oblaku in delitev nezanemarljivega stroška najetih komunikacijskih vodov.

To je seveda samo nekaj primerov, ki so predvsem vezani na tehnologijo, čeprav lahko prihranke iščemo tudi drugje, smotrno pa je, da pred prehodom na računalništvo v oblaku dobro pretehtamo in preučimo koristi, kot tudi načine in modele uporabe, predvsem pa ovire, ki nam jih postavljajo tradicionalna okolja in pristopi.

Benjamin Oražem

Tagged: