Z glavo v oblaku, z nogami na tleh

Posted on 08/11/2011

0


Marko ŠmidRačunalništvo v oblaku je verjetno največkrat omenjeni pojem zadnjih let v svetu IT. Vsi govorijo o tem, kako pomembno se je »prestaviti« v oblak in omogočiti vsem uporabnikom dostavo potrebnih aplikacij iz centralne točke namesto nameščanja aplikacij na njihove osebne računalnike in lokalne strežnike. Okoli oblaka se dviga ogromno dima in kot pravijo, kjer je dim, je tudi ogenj. Dejansko nekatera podjetja že zelo uspešno izkoriščajo prednosti, ki jih prinaša oblak, in s pomočjo novega načina dostave storitev, trženja produktov in integracije kanalov pridobivajo odločilno prednost pred konkurenco. Glavno vprašanje tistih, ki še niso vstopili na ta vlak, pa ostaja enako, kot pri vsaki drugi inovaciji: ali tvegam, če ne vstopim, da bom začel izgubljati bitko s konkurenco, ki je bolj napredna?

V realnosti je problem še večji. V današnjih časih, ko denarja za investicije običajno ni veliko, vse najprej zanima, kaj pomeni prehod na oblak z vidika obstoječe infrastrukture in arhitekture, ki jo podjetje v tem trenutku uporablja. Zato mora vsako podjetje pri sebi zelo dobro premisliti in izdelati plan prehoda v oblak. Pri tem pa se v praksi kaže, da sta nujnost in hitrost predvsem odvisni od oblike organizacije, velikosti in znanja zaposlenih v IT ter komunikacijske in varnostne infrastrukture v podjetju.

Prehod v oblak prinaša bistveno večjo prednost podjetjem, ki so decentralizirana. Podjetje, ki je na več lokacijah in ima mobilno delovno silo, ki potrebuje popoln dostop do internega omrežja, lahko s prehodom v oblak bistveno poenostavi upravljanje aplikacij in komunikacij ter s tem poveča kakovost dela in sodelovanja med zaposlenimi. Zelo se poenostavi vzdrževanje celotne aplikativne infrastrukture, ki se izvaja na enem mestu in ne zahteva nobenih posegov na individualnih računalnikih zaposlenih.

Drugi zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na razmišljanje o prehodu na oblak, sta številčnost in znanje internega IT. V zadnjih letih so mnoga podjetja zmanjšala število zaposlenih tudi v oddelku IT, večina jih običajno dela na zagotavljanju operacij in vzdrževanju, vlaganj v nov inovativni razvoj in znanje je malo. Kot rezultat se danes kaže, da v mnogih podjetjih interni IT ni ustrezno pripravljen, da bi lahko izkoristil prednosti, ki jih prinašajo nove tehnologije. Računalništvo v oblaku rešuje ta problem, ker se preprosto večina bremena za sledenje tehnološkim spremembam prenese na ponudnika storitev. S tem pa se spremeni vloga internega IT. Le ta se lahko popolnoma posveti podpori lastnih zaposlenih in razvoju rešitev za zagotavljanje konkurenčne prednosti, medtem ko prepusti odgovornost za delovanje računalniške infrastrukture in komunikacij specialistom.

Če se podjetje odloči, da je oblak prava stvar zanj, mora pred implementacijo nujno preveriti še ustreznost njihove komunikacijske in varnostne infrastrukture. Problem je v tem, da je večina podjetij vso to infrastrukturo gradila skozi leta in običajno ni preko celotnega podjetja na istem nivoju. Neustrezna komunikacijska infrastruktura zelo hitro povzroči frustracije pri uporabnikih, ker aplikacije iz oblaka ne dosežejo pričakovanj. Problemi se lahko kažejo v obliki občasne nedostopnosti, počasnosti delovanja ali nestabilnosti okolja. Zato je eden od najpomembnejših elementov za uspeh zagotovitev kakovostnih komunikacij, ki jih poleg hitrosti in redundantnosti krasi tudi sposobnost prioritizacije prometa po omrežju.

Zadnje vprašanje, s katerim se bo soočilo vsako podjetje, pa je, kako pristopiti k prehodu v oblak. Zamenjati vso infrastrukturo naenkrat ali se tega lotiti postopoma? Razen za nekaj izjem je predlagan inkrementalni pristop. Ko vzpostavite ustrezno infrastrukturo, začnite prehod v oblak z eno od manj rizičnih aplikacij, s katero boste dejansko preverili celotno pričakovano delovanje vaše oblačne arhitekture.

Po obdobju »velikih« računalnikov, obdobju rešitev, ki so temeljila na konceptu odjemalec–strežnik, nesporno prihaja obdobje računalništva v oblaku. Dejstvo je, da je ta evolucijska sprememba za organizacijo precej večja, kot jo le-ta običajno oceni na začetku. Če skrb za tehnologijo prevzamejo strokovnjaki od zunaj, kakšna je potem nova vloga internega IT? Ne, samo fokus se mu spremeni. Postati mora gonilna sila preslikave poslovne strategije v življenje. To pa je enostavno samo na papirju, kajne?

Marko Šmid

Posted in: InfoSRC 67, Kolumna