eTTL

Posted on 08/09/2011

0


Kljub očitni in neizpodbitni pomembnosti zbiranja in interpretacije za zdravje pacienta ključnih podatkov neposredno ob njegovi bolniški postelji se slednji še skorajda brez izjeme beležijo na papir, na t. i. temperaturno-terapevtski list (TTL). Možnosti za nadaljnje izkoriščanje na ta način zbranih podatkov so zelo omejene. Zaradi razpršenosti podatkov je oteženo načrtovanje zdravljenja. Praktično nemogoče je celovito spremljanje porabe virov. In, nenazadnje, na ta način nastajajoča dokumentacija dodaja nezanemarljiv prispevek k problemu arhiviranja zdravstvene dokumentacije nasploh. Obstaja seveda možnost naknadnega prepisovanja v bolnišnični informacijski sistem, kar pa spet pomeni dvojno delo z veliko možnostjo nastanka napak. Vsekakor gre torej za področje, ki naravnost kliče po ustrezni informatizaciji, vendar pa zaradi kompleksnosti procesa, ki ga želimo podpreti, uporabnih programskih rešitev zaenkrat ni. Tudi elektronski temperaturno-terapevtski list (eTTL), ki ga predstavljamo v nadaljevanju, predstavlja samo enega od korakov do celovite informatizacije procesa bolnišničnega zdravljenja z uporabo računalnika ob postelji. Vendar pa v SRC Infonetu že načrtujemo tudi podporo procesu zdravstvene nege ter povezavo s kliničnimi potmi, s čimer se bomo želenemu cilju še nekoliko bolj približali.

Od papirja do eTTL-a

Temperaturno-terapevtski list (v nadaljevanju TTL) je običajno preglednica na papirju večjega formata (npr. A3) z vsebinsko povezanimi sklopi medicinskih podatkov v vrsticah ter zaporednimi dnevi zdravljenja v stolpcih. Uporablja se tako v fazi načrtovanja zdravljenja kakor kasneje pri sami izvedbi posameznih aktivnosti. Zdravnik ob sprejemu pacienta določi nabor vitalnih znakov, ki se bodo spremljali v procesu zdravljenja, naroči izvajanje laboratorijskih in diagnostičnih preiskav ter morebitne storitve drugih zdravstvenih zavodov, predpiše ustrezno terapijo (zdravila, infuzijo), prehrano itd. Posamezni izvajalci (lahko zdravnik, medicinska sestra, fizioterapevtka ali pa kak drug zdravstveni delavec) pa nato evidentirajo aktivnosti, ki so jih izvedli, vključno z rezultati (ki so lahko tudi priloženi na ločenem listu papirja). TTL zdravniku omogoča tudi, da z enim pogledom hitro zajame bistvene podatke o pacientovem zdravstvenem stanju in se odloči, katerim izsledkom mora posvetiti večjo pozornost (izpostavljeni patološki rezultati laboratorijskih preiskav, alergije, povišana temperatura ipd.). Ključne ugotovitve prav tako zapiše na TTL, po potrebi dopolni ali spremeni načrt zdravljenja (terapije, naročila na preiskave in druge aktivnosti) ter tako ostalim zdravstvenim delavcem poda navodila za nadaljnjo obravnavo pacienta.

Od papirja k eTTl-u

V SRC Infonetu smo s pomočjo multidisciplinarne skupine strokovnjakov (zdravniki, medicinske sestre, farmacevti, informatiki s specializiranim poznavanjem delovnih procesov v zdravstvu), večinoma iz bolnišnic, ki že uporabljajo nekatere druge naše programske rešitve, razvili elektronski temperaturno-terapevtski list (eTTL). Z možnostjo takojšnjega in natančnega vnosa podatkov ter vpogleda vanje neposredno ob bolnikovi postelji želimo celovito informacijsko podpreti proces zdravljenja in tako odpraviti pomanjkljivosti uporabe papirnatega TTL-a. Slednje namreč ne samo, da zmanjšujejo učinkovitost procesa zdravljenja, ampak tudi povečujejo možnosti za nastanek raznovrstnih napak, ki v končni fazi lahko resno ogrozijo celo pacientovo zdravje.

Omenili smo že, da je proces bolnišničnega zdravljenja zelo kompleksen, kar med drugim pomeni, da je eTTL samo del širše informacijske rešitve, s katero bo potrebno konsistentno pokriti tudi izvajanje zdravstvene nege in klinične poti, hkrati pa ga integrirati v informacijski sistem, ki ga zdravstvena ustanova že uporablja za podporo drugih segmentov procesa. Poleg tega smo se pri razvoju rešitve soočili še z vsebinsko zahtevnostjo posameznih funkcionalnosti (kakršna je npr. predpis transfuzije z neskončnim številom različnih možnih scenarijev), obenem pa aplikacija predstavlja velik izziv tudi z oblikovalskega vidika. Če pravimo, da papir prenese vse, z računalniškim ekranom pač ni čisto tako. Veliko papirno ploskev je bilo najprej potrebno nekako zmanjšati, a ne preveč, da črke in drugi znaki ne bi bili več enostavno čitljivi, pa hkrati upoštevati, da elektronska verzija TTL-a ne dovoljuje pisanja preko črte oziroma na rob, omogočiti vsaj neke vrste vnos tudi podatkov, ki jih uporabnik ni vnaprej predvidel itd. Poleg tega naj bi aplikacija vsaj v začetku podpirala delo s tipkovnico, čeprav je seveda končni cilj uporaba na takšne ali drugačne oblike ekranu na dotik … In, da vse skupaj le ne bi bilo prelahko, so sklopi podatkov na TTL-u (in posledično seveda na njegovi elektronski različici) lahko od bolnišnice do bolnišnice ali celo od oddelka do oddelka znotraj ene bolnišnice drugače razporejeni ali pa nekateri izpuščeni in dodani tisti, ki so posebej pomembni za določeno specialnost oddelka. Kar seveda pomeni, da mora biti aplikacija v čim večji meri prilagodljiva posameznim uporabnikom, po možnosti brez naknadnih posegov v programsko kodo.

Osnovno okno elektronskega temperaturno-terapevtskega lista.

Osnovno okno elektronskega temperaturno-terapevtskega lista.

Razvita rešitev poskuša v osnovi posnemati izgled papirnate variante TTL-a. Potek zdravljenja je prikazan po dnevih v stolpcih, medtem ko so sklopom medicinskih podatkov namenjene vrstice (t. i. paneli). Prej navedene probleme smo večinoma rešili s skrivanjem posameznih podatkov: med več opažanji za isti dan npr. stalno prikazujemo samo zadnje, medtem ko so vsa ostala dostopna s klikom na ustrezno polje. Določene podrobnosti so dostopne preko namigov oziroma t. i. hover akcij, posamezne vsebine (npr. razširjeni nabor sprejemnih podatkov) pa si uporabnik lahko tudi ”pripne” na osnovni ekran. Pri načrtovanju rešitve smo upoštevali tudi možnost prilagoditve pogleda na zdravstvene podatke in načrt zdravljenja glede na potrebe uporabnika. Iz tega razloga so isti podatki v nekaterih primerih uporabljeni in predstavljeni na najmanj dva načina – zdravnika npr. zanima predvsem trenutno zdravstveno stanje bolnika, osnovni TTL torej, medtem ko medicinska sestra želi hiter vpogled v vse aktivnosti, ki jih je potrebno opraviti ob predpisanih urah (za vse paciente na oddelku).

S prvo verzijo programa, ki jo prav v teh dneh preizkušamo na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Celje, smo pokrili predvsem tiste sklope podatkov, ki smo jih v prvi fazi razvoja novega produkta prepoznali in določili kot standardne za večino bolnišnic (oziroma oddelkov znotraj slednjih):

  • administrativni podatki o bolniku in hospitalizaciji,
  • sprejemni podatki,
  • diagnoze,
  • alergije in drugi kritični podatki,
  • vitalni znaki (npr. temperatura, pulz, frekvenca dihanja, krvni tlak, teža itd.),
  • opis zdravljenja (dekurzus),
  • naročila na laboratorij, UZ, RTG in druge diagnostične teste (in njihovi rezultati),
  • dieta,
  • medikamentozna terapija (predpisovanje zdravil in infuzije),
  • fizioterapija,
  • ugotovitve konziliarnih pregledov ter
  • splošna opažanja.

Kaj eTTL prinaša uporabnikom?

Uporaba elektronske oblike TTL-a v prvi vrsti odpravlja

številne pomanjkljivosti papirnatih medijev. Zapisi so predvsem preglednejši. Rokopis je pogosto težko berljiv, posamezni zapisi se nahajajo na mestih, ki zanje niso predvideni, prihaja do pomanjkanja prostora za posamezne medicinske sklope (nekaterih na obstoječih TTL-ih sploh ni) in posledično izkoriščanje prostora, namenjenega drugemu medicinskemu segmentu, za prikaz istega zaporednega dneva zdravljenja se uporablja različno število dni itd. Elektronska različica tovrstnih situacij ne omogoča oziroma so, kot opisano zgoraj, rešene veliko bolj elegantno. Prav tako je mogoče dosledno spremljati tako posamezne zapisovalce kakor spremembe, ki so jih naredili, kar je v tradicionalnem načinu pogosto težko ali celo nemogoče.

Zapisani podatki so tudi precej popolnejši. Ker se računalnik nahaja neposredno ob bolnikovi postelji, se namreč podatki evidentirajo sproti. Na ta način se izognemo morebitnemu naknadnemu vnosu, posledično pa dvojnemu delu in, kar je najpomembneje, morebitnim napakam, ki lahko pri tem nastanejo. Hkrati uporabnikom omogočimo, da elektronski zdravstveni zapis pacienta obogatijo s številnimi podatki, ki so zaenkrat ostali zapisani samo na papirju (npr. podatki o razdeljevanju zdravil), ali pa sploh niso bili evidentirani (npr. nekateri postopki in porabljeni material). S tem pa seveda ne pridobijo samo najnujnejših izhodišč za poenostavitev (oziroma sploh vzpostavitev) spremljanja neposrednih stroškov zdravljenja na pacienta, ampak je tako narejen velik korak do trenutka, ko bodo v bolnišničnem informacijskem sistemu celostno zabeleženi vsi s procesom zdravljenja povezani podatki – slednji so namreč bolj kot ne še vedno razpršeni po posameznih vrstah dokumentacije (TTL, laboratorijski in diagnostični izvidi, list zdravstvene nege, elektronski zdravstveni karton pacienta).

Primer mobilne računalniške naprave.

Povzetek

Nadaljnje prednosti eTTL-a so vezane na bistveno večjo dostopnost in pretočnost zabeleženih podatkov. Posamezne faze procesa evidentiranja podatkov se lahko izvajajo tako v zdravniški sobi kakor v ambulanti ali, nenazadnje, ob pacientovi postelji. Za to slednje so seveda potrebne ustrezne mobilne naprave (bodisi ročno prenosljive bodisi na vozičkih), ki pa bi bile bistveno manj uporabne, v kolikor bi bil vnos podatkov mogoč na enem samem mestu naenkrat. Tako pa lahko zdravnik načrtuje nadaljnje zdravljenje v istem trenutku, ko sestra evidentira rezultate zadnjih meritev predpisanih vitalnih znakov ali deli zdravila na oddelku, s čimer se spet lahko izognemo dvojnemu delu in morebitnim napakam ob naknadnem vnosu podatkov v informacijski sistem. Poleg tega za eno od prvih nadgradenj rešitve načrtujemo možnost vpogleda v pretekle bolnišnične obravnave, kar bo omogočalo tudi enostaven dostop do ključnih podatkov o prejšnjih zdravljenjih – tovrstna dokumentacija se trenutno največkrat kopiči v arhivih, ni hitro dostopna in je del širše problematike hranjenja in dostopnosti medicinske dokumentacije. Da uporaba eTTL-a močno poveča sicer trenutno relativno majhne možnosti za pripravo naknadnih študij in analiz v sprejemljivih časovnih okvirih, pa verjetno ni potrebno posebej poudarjati.

Primer mobilne računalniške naprave.

V podjetju SRC Infonet smo s pomočjo multidisciplinarne skupine razvili elektronsko verzijo temperaturno-terapevtskega lista (eTTL), namenjeno pregledovanju in vnosu podatkov o zdravljenju v bolnišnični informacijski sistem neposredno ob bolnikovi postelji. Z njo smo v prvi fazi pokrili predvsem najbolj standardne na proces zdravljenja vezane sklope podatkov (administrativni podatki o bolniku in hospitalizaciji, sprejemni podatki, diagnoze, alergije in drugi kritični podatki, vitalni znaki, opis zdravljenja, naročila na diagnostične preiskave (in njihovi rezultati), dieta, medikamentozna terapija, fizioterapija, razna dodatna opažanja ter ugotovitve konziliarnih pregledov. Informacijska rešitev nam omogoča nove prijeme v organiziranju in obvladovanju procesa zdravljenja in zdravstvene nege ter odpravlja velik del pomanjkljivosti tozadevne uporabe papirnatih medijev (nepreglednost zapisov, pomanjkljivi in težko dostopni podatki, možnost pojavitve napak itd.). Z boljšim pregledom nad uporabo tako medicinskih kot zdravstvenih virov ter z možnostjo zbiranja podatkov za raznovrstne analize pa smo dobili tudi orodje, ki lahko bistveno izboljša tako strokovne kakor poslovne odločitve bodisi posameznega zdravstvenega delavca bodisi vodstva zdravstvene ustanove oziroma ustanove kot celote.

Uroš Kralj

Vir: PRIJATELJ, Vesna, TRENZ, Zoja, PAVLOVIĆ, Ivan, RAJKOVIČ, Vladislav, ŠUŠTERŠIČ, Olga, RAJKOVIČ, Uroš. Elektronski terapevtsko temperaturni list kot element zagotavljanja varne zdravstvene obravnave. 30. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, Slovenija, Portož, 23.–25. marec 2011. Organizacija prihodnosti: zbornik 30. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, Slovenija, Portorož, 23.–25. marec 2011. Kranj: Moderna organizacija, 2011, str. 1110–1117.