Čista lopata

Posted on 15/05/2011

0


Ste že kdaj poskušali kidati sneg z grabljami ali pa s krampom pograbiti listje? Upam, da ne. Zakaj bi morali takšne stvari početi v sofisticiranih informacijskih sistemih, če vam je na voljo nova in čista lopata?
Vsi poznamo preprosta orodja. Lopata, kramp in metla niso ravno orodja, za katere bi potrebovali poseben izpit, preden bi jih lahko uporabljali. Kako pa je z enostavnostjo in razumljivostjo orodij v informatiki?

Kompleksnost procesa iskanja in razpršenost rezultatov uporabniku niso prijazni.

Slika 1: Kompleksnost procesa iskanja in razpršenost rezultatov uporabniku niso prijazni.

Vprašajmo se, zakaj vsi radi uporabljamo spletni brskalnik (Firefox, Internet Explorer)? Je spletni brskalnik kramp med programsko opremo? Moje mnenje je, da lahko trdimo natanko to. Omogoča nam, da kopljemo v nepregledni množici dokumentov in uporaba orodja ni niti najmanj zahtevna. V naslednjem koraku se lahko vprašamo, kaj odlikuje Google pred ostalimi iskalniki, zakaj je postal prevladujoč iskalnik, ki krasi domačo stran našega spletnega brskalnika? Tudi tu je odgovor enak – vsi razumemo, kako moramo vnesti iskano geslo v okence za iskanje, in vsi razumemo, kako so prikazani rezultati našega iskanja. Tu ne gre več le za uporabo brskalnikov in iskalnikov v prostem času, daleč od tega – ti dve orodji v sodobni družbi rabimo zato, da sploh lahko korektno opravljamo svoje delo.

Uporabniku je torej ljubši pogled na preprosto in razumljivo vnosno okence v spletnem brskalniku, kot pa pogled na 20 vnosnih okenc, 15 gumbov in 10 spustnih menijev. Naši uporabniki različnih rešitev v okolju IBM Lotus Notes pogosto »trpijo« prav zaradi kompleksnosti iskanja ustreznih dokumentov in težav, ki jim jih povzroča razpršenost dokumentov po več bazah, kar od njih zahteva izvajanje večjega števila iskanj oziroma »lova za izgubljenim dokumentom«.

Iskalnik SPIS – podobnost z Googlom ni naključna.

Slika 4: Iskalnik SPIS – podobnost z Googlom ni naključna.

Ena od tistih stvari, ki uporabnika utegnejo najbolj motiti, je okolje, v katerem mora za uspešno iskanje poznati strukturo sistema. V primerih, ko ima neka organizacija podatke razpršene po več bazah (in večinoma je seveda točno tako), mora uporabnik »poskakovati« od ene do druge baze, vnašati gesla za vsebine, ki jih išče, si zapomniti, v kateri od baz je dobil določen rezultat … Takšen način dela uporabnik seveda iz vsega srca sovraži.

Iskanje znotraj informacijskih virov, ki jih premore neka organizacija, mora biti tako po programskem orodju, ki se v ta namenuporablja, kot tudi po uporabljeni metodi iskanja čim bolj podobno temu, kar uporabniki poznajo in cenijo. Večina ljudi je navdušena nad že opisano preprostostjo brskalnika in iskalnika, kakršen je Google, torej jim moramo tudi za interno rabo ponuditi neko orodje, ki bo delovalo v brskalniku in bo po metodah iskanja in prikazovanja rezultatov čim bolj podobno slavnemu iskalniku.

Programski produkt SRC Search.Me je generično poimenovanje linije različnih implementacij iskalnika Lucene v informacijsko infrastrukturo naročnika. Prvi produkt »out of the box« iz te linije je iskalnik SPIS. Implementacij aplikacije SPIS 4 na platformi IBM Domino/Lotus Notes v javnem sektorju je toliko, da je bilo enostavno nujno pripraviti nek produkt, ki bo uporabnikom olajšal iskanje po mnogih bazah, ki so jim na voljo, obenem pa upošteval tudi vsa pravila zaščite dokumentov, ki so v teh implementacijah običajno precej kompleksne. Kot velik uspeh lahko štejemo prvo namestitev, ki je bila uspešno vključena v sistem stranke z več deset SPIS bazami in z nekaj sto GB podatkov ter z izjemno zahtevno zaščitno shemo.

Kompleksnost procesa iskanja in razpršenost rezultatov uporabniku niso prijazni.

Slika 1: Kompleksnost procesa iskanja in razpršenost rezultatov uporabniku niso prijazni.

Iskalnik SPIS – podobnost z Googlom ni naključna.

Slika 4: Iskalnik SPIS – podobnost z Googlom ni naključna.

Kaj torej uporabnik s pomočjo iskalnika SPIS lahko dela? Enostavno lahko po prijavi na enem mestu – znotraj standardnega spletnega brskalnika:
• išče dokumente, ki so zabeleženi v poljubno število baz SPIS 4 na Domino strežniku s pomočjo vnosa gesel za iskanje,
• kar v brskalniku pregleduje rezultate iskanja (ki so skladni z njegovimi pooblastili do teh dokumentov),
• v brskalniku pregleduje zadeve in dokumente, ki jih vidi med zadetki, pregleduje vsebino teh dokumentov, v kolikor so datoteke pripete k dokumentom,
• neposredno iz brskalnika lahko odpre zapis v bazi SPIS 4 in si podrobneje ogleda podatke na tem dokumentu ali pa dokument dopolni, popravi status tega dokumenta, ga odpremi, podpiše …

Uporabnik lahko poseže tudi po nekaterih zahtevnejših funkcijah, kot so na primer iskanje dokumentov zgolj znotraj izbranega datumskega intervala ali pa iskanje zgolj določenih tipov dokumentov (na primer samo prejeti, samo poslani dokumenti, samo mape zadev in podobno).

Uporaba logičnih operatorjev (and, or, not) je eden od klasičnih načinov za filtriranje rezultatov.

Slika 5: Uporaba logičnih operatorjev (and, or, not) je eden od klasičnih načinov za filtriranje rezultatov.

Prva umestitev spletnega iskalnika v okolje aplikacije SPIS 4 nam je še enkrat potrdila vsaj naslednji dve praktični izkušnji:
• za uporabniku prijazno in preprosto orodje je potrebno v ozadju zagotoviti kompleksno programsko kodo in jo maksimalno optimizirati z vidika odzivnosti;
• izbira primerne platforme s strani IT strokovnjakov je ključnega pomena za zadovoljstvo končnega uporabnika – razvojnega okolja in sistemskih virov ne sme izbirati vsebinski vodja.
Programski paket SPIS iskalnik je tako postal prva praktična, delujoča in »paketna« implementacija iz linije SRC Search.Me. S tem produktom smo dokazali, da je Lucene ustrezna podlaga za indeksiranje podatkov in vsebin in Xpages ustrezna rešitev za prikazovanje rezultatov iz baz IBM Domino/Lotus Notes v spletnem brskalniku. Dejstvo je, da je v okolju Domino/Lotus Notes SPIS 4 ena najbolj kompleksnih programskih rešitev in delujoč spletni iskalnik za baze, ki tvorijo to rešitev, daje jasen signal, da bo možno isto orodje ponuditi tudi uporabnikom drugih standardiziranih aplikacij znotraj tega okolja, na primer za SRC ODiS, SRC eHRM in podobno. Jasno je treba poudariti tudi to, da izbrana »sredica« rešitve, torej Lucene, omogoča naročniku tudi priklapljanje drugih vsebin in podatkov v isto okno za iskanje, v kolikor obstaja metoda za definiranje uporabnikovih pooblastil z enim uporabniškim imenom in geslom. To pomeni, da si uporabnik, ki danes že lahko izvaja iskanje podatkov in vsebin preko spletnega iskalnika po na primer 20 bazah SPIS na IBM Domino strežniku, omisli poleg tega v tem istem orodju in istem okencu za iskanje še povezavo do virov, ki jih ima na povsem drugih platformah (na primer Oracle, MS SQL in podobno). Dostava rezultatov iskanja je zaradi umeščenosti v spletni iskalnik s tem seveda možna tudi na mobilne naprave (tablični računalniki, kot je na primer iPad, »pametni mobiteli« in podobno).

Primer iskanja znotraj specifičnega datumskega intervala.

Slika 6: Primer iskanja znotraj specifičnega datumskega intervala.

 Slika 7: Do datotek, ki so pripete v zapisih, je možen dostop kar preko spletnega vmesnika.

Slika 7: Do datotek, ki so pripete v zapisih, je možen dostop kar preko spletnega vmesnika.

In da za konec ne pozabimo na retorično vprašanje – saj menda ne kidate s krampom, če za vogalom stoji čista lopata?

Robert Kristanc